Fosfor
15 |
0
0 0 0 5 8 2 |
P 30,973762 |
|
Fosfor |
Fosfor (P — phosphorus latinan kelel) om 15nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes. Sen sijaduz om videndestoštkümnendes gruppas (vanhtunuden klassifikacijan mödhe — videnden gruppan päalagruppas, VA), tabluden koumandes periodas.
Avaidusen istorii
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Element om ezmäine avaitud Antižen mirun jäl'ghe. Gamburgalaine Hennig Brand-alhimik löuzi vauvhatujad substancijad ristitun kuzes vl 1669 i nimiti sidä latinan kelen sanoil phosphorus mirabilis «lämoin čudonsädai kandai». Francine Antuan Lavuazje-himik (1743−1794) todesti fosforad elementarižeks substancijaks. Fosfor (vai Eosfor, amuižgrek.: Φωσφόρος fosforos «lämoin kandai») oli homendeztähthan kaičijan amuižgrekižes mifologijas.
Ühthižed andmused
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Fosfor om levitadud Man kores znamasižešti (800..900 grammad tonnas) i ani ei sidä merivedes — 0,07 mg/L. Ei voi löuta fosforad puhthas olendas elementan lujan himižen aktivižusen tagut.
Fosfor om tarbhaine eläbiden olijoiden täht, ühtneb luiden i hambhiden sauvondha, sen muiktused formiruidas stajiden südäitukuid, fermentoid. Ristitun maks toižetab fosforan ühtnendoid.
Fizižed ičendad
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Fosfor om metallatoi substancii normaližiš arvoimižiš, süttub kebnas. Kaik om nell' allotropišt modifikacijad, polenijan himižen aktivižusen i ližadujan ninevusen mödhe: morii vauged (kändase rusttaks lämudel vai ionizirujal sädegoičendal[1], pakuine — ližadusidenke), vähäntoksine rusked (2,4 g/sm³, om polimeraks koverikahanke strukturanke), must (sadas 20 tuhad atmosferid painudel i +200 C° lämudel, 2,69 g/sm³), metalline (sadas läz üks' millionad atmosferid painudel, 3,83 g/sm³, elektrojoksusen hüvä veim). Lugetas ruskedsiništ fosforad rusttan fosforan järedkristalližeks modifikacijaks.
Atommass — 30,973762. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 1,82 g/sm³ (vauged fosfor). Suladandlämuz — 317,3 K (44,15 C°). Kehundlämuz — 553 K (279,85 C°).
Londuseline fosfor kogoneb üks'jäižes stabiližes 31P-izotopaspäi. Tetas 22 ratud radioaktivišt izotopad 24..30, 32..46 atommassanke, ei ole izomärid. Kaikiš hätkemban 33P-izotopan pol'čihodamižen pord om 25,34 päivest.
Kävutand
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Kävutadas rusttad fosforad tobjimalaz, sütutamižsubstancijaks tehmaha virid (pandas konor'an polehe klejanke i stöklanke) i azegištod, mineraližeks heretuseks. Ottas kävutamižhe vauktad fosforad pästmaha travijad azegištod. Pämineralad oma apatit Ca5(PO4)3(F,Cl,OH) i fosforit.
Ottas tegimištos fosfatoid abutusikš pehmdamha vet, andmaha metalloiden pindoile rösttumatomut («mažef»-passivator).
Homaičendad
[vajehta | vajehtada lähtetekst]- ↑ Радиационная химия (Radiacine himii) // Энциклопедический словарь юного химика (Noren himikan enciklopedine vajehnik). Kahtenz' pästand. / Tegiba V. A. Kricman, V. V. Stanco. — M.: Pedagogika, 1990. — Lp. 200. ISBN 5-7155-0292-6. (ven.)
Irdkosketused
[vajehta | vajehtada lähtetekst]- Fosfor webelements.com-saital. (angl.)
- Kirjutuz fosforas Himižiden elementoiden populärižes n-t.ru-kirjištos. (ven.)
Fosfor Vikiaitas |
1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | 13 | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | ||||||||||||||||||||||||||
1 | H | He | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
2 | Li | Be | B | C | N | O | F | Ne | |||||||||||||||||||||||||||||||||||
3 | Na | Mg | Al | Si | P | S | Cl | Ar | |||||||||||||||||||||||||||||||||||
4 | K | Ca | Sc | Ti | V | Cr | Mn | Fe | Co | Ni | Cu | Zn | Ga | Ge | As | Se | Br | Kr | |||||||||||||||||||||||||
5 | Rb | Sr | Y | Zr | Nb | Mo | Tc | Ru | Rh | Pd | Ag | Cd | In | Sn | Sb | Te | I | Xe | |||||||||||||||||||||||||
6 | Cs | Ba | La | Ce | Pr | Nd | Pm | Sm | Eu | Gd | Tb | Dy | Ho | Er | Tm | Yb | Lu | Hf | Ta | W | Re | Os | Ir | Pt | Au | Hg | Tl | Pb | Bi | Po | At | Rn | |||||||||||
7 | Fr | Ra | Ac | Th | Pa | U | Np | Pu | Am | Cm | Bk | Cf | Es | Fm | Md | No | Lr | Rf | Db | Sg | Bh | Hs | Mt | Ds | Rg | Cn | Nh | Fl | Mc | Lv | Ts | Og | |||||||||||
8 | Uue | Ubn | Ubu | Ubb | Ubt | Ubq | Ubp | Ubh | |||||||||||||||||||||||||||||||||||
|