Topaz
Topaz | |
---|---|
Splošno | |
Kategorija | VIII. razred - Silikati |
Kemijska formula | Al2SiO4(F,OH)2 |
Lastnosti | |
Barva | Brezbarven (brez nečistoč), modra, rjava, oranžna, siva, rumena, zelena, rožnata in rdečkasto rožnata |
Kristalni sistem | Ortorombski |
Razkolnost | Popoln na [001] |
Lom | Školjkast |
Trdota | 8 (po definiciji) |
Sijaj | Steklast |
Barva črte | Bela |
Prozornost | Prozoren |
Specifična teža | 3,49–3,57 |
Optične lastnosti | Dvoosen (+) |
Lomni količnik | nα = 1,606–1,629 nβ = 1,609–1,631 nγ = 1,616–1,638 |
Dvolomnost | δ = 0,010 |
Pleohroizem | Šibek v gostejših sekcijah |
Drugo | Fluorescenten, v kratkovalovni UV svetlobi zlato rumen, v dolgovalovni UV svetlobi motno rumen |
Sklici | [1][2][3][4] |
Topaz je mineral in poldragi kamen s kemično formulo Al2SiO4(F,OH)2.
Ma Mohsovi lestvici dosega stopnjo 8 in tako spada med trše minerale. V najčistejši obliki je topaz prozoren in brezbarven, pogosteje pa je zaradi primesi obarvan. Tako so najpogostejši topazi rumene barve, pojavljajo pa se tudi beli, sivi, zeleni, modri, rožnati in rdečkasti.
Topaz je tesno povezan z granitnimi kamninami ter nekaterimi drugimi magmatskimi kamninami, pogosto pa tudi v votlinah, ki so nastale po umiku lave. Države, ki pridobijo največ topazov so: Rusija (Ural), Afganistan, Češka, Nemčija, Norveška, Pakistan, Italija, Švedska, Japonska, Brazilija, Mehika in ZDA.
Največji kristal topaza, poimenovan El Dorado, je bil najden v Braziliji leta 1984. Tehtal je kar 6.2 kg, danes pa je del Britanske kraljeve zbirke.
Reference
[uredi | uredi kodo]- ↑ Hurlbut, Cornelius S.; Klein, Cornelis (1985). Manual of Mineralogy (20 izd.). John Wiley & Sons, New York. COBISS 12123141. ISBN 0-471-80580-7.
- ↑ http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/topaz.pdf Handbook of Mineralogy
- ↑ http://www.mindat.org/show.php?id=3996&ld=1&pho= Mindat
- ↑ http://webmineral.com/data/Topaz.shtml Webmineral