Humoralna medicina

Humoralna medicina je bila vodilna smer starogrške medicine, ki je temeljila na konceptu, da je posameznikovo zdravje odvisno od pravilnega razmerje štirih telesnih sokov: krvi, sluzi (flegme), rumenega žolča in črnega žolča. Po njihovem prepričanju kakovostne in količinske spremembe telesnih sokov vodijo v bolezen.^[1] V zahodni medicini je veljala za najpomembnejšo medicinsko smer več kot 2.000 let, dokler njenih konceptov niso spodkopala odkritja celične patologije in kemije.^[2]

Koncept štirih telesnih sokov naj bi imel svoje korenine v medicini starega Egipta^[3] in Mezopotamije,^[4] sistematizacijo v humoralno medicino pa so vnesli šele starogrški misleci^[5] okoli leta 400 pr. n. št., ki so koncept štirih telesnih sokov povezali s štirimi elementi: zemljo, ognjem, vodo in zrakom (zemlja naj bi prevladovala kot element črnega žolča, ogenj v rumenem žolču, voda v sluzi ter zrak v krvi^[6]). Običajno se ideja štirih telesnih sokov pripisuje Hipokratu.

Poleg štirih zemeljskih elementov so telesne sokove povezovali tudi z letnimi časi, določenimi deli telesa, kjer naj bi se tvorili, ter s človeškimi značaji (temperamenti), kar prikazuje spodnja preglednica:^[7]