Uran (himine element)

Sil sanal voib olda toižid znamoičendoid; miše nähta niid, tulgat tänna.

Uran (U — uranium latinan kelel) om 92nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes, aktinoidoiden gruppaspäi (koumanz' grupp, seičemenz' period), vanhtunuden klassifikacijan mödhe sijazihe koumanden gruppan laptalagruppas (IIIB).

Saksalaine Martin Genrih Klaprot-himik avaiži uranan hapandust (UO₂) vl 1789 i lugi sidä elementaks, nimiti Uran-planetan mödhe. Francine Ežen-Mel'hior Peligo-himik sai puhtast uranad ezmäižen kerdan vl 1840.

Uran om levitadud Man kores vähän, koume..nell' grammad tonnas.

Kaik uranan izotopad oma radioaktivižed. Uran da sen ühtnendad oma lujas toksižed!

Uran om jüged tagokaz notked vähäradioaktivine metall. Se om pehmdamb mi teraz. Paramagnetik. Koume kristallišt seglust oleleb uranal: rombine α-form 667,7 Cel'sijan gradushasai, tetragonaline β-U (667,7..774,8 C°) i γ-form kubiženke seglusenke korktemb mi 774,8 C° lämudel.

Atommass — 238,02891. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 19,05 g/sm³. Suladandlämuz — 1405,3 K (1132,2 C°). Kehundlämuz — 4404 K (4131 C°).

Kaik koume izotopad mülüdas londuseližhe uranha: ²³⁴U (0,005 %, T_½=245,5 tuhad vozid), ²³⁵U (0,72 %, T_½=704 mln vozid) i ²³⁸U (99,274 %, T_½=4,468 mlrd vozid). Tetas mugažo 25 ratud izotopad 215..233, 236, 237, 239..242 atommassanke, i niiden kahesa izomärad. Toižed hätkembad izotopad oma ²³⁶U (koumanz' elon hätkte) 23,4 mln vozid pol'čihodamižen pordonke, ²³³U (T_½=159 tuhad vozid) i ²³²U (68,9 vot). Kaikiš hätkemb eläi izomär om ^235mU (T_½=26 minutad). Izotopad hajetas α-čihodamižen (nomerad 215..219, 221, 223..226), α- i β-čihodamižen kal't (izotopad 220, 222, 227..229, 231, 240), izotopad 230 i 238 — α-, kaksitadud β-čihodamižen i südäitukun spontanižen jagamižen kal't, uran-232..235 — α-, klasterčihodamižen i südäitukun spontanižen jagamižen kal't, uran-236 — α- i südäitukun spontanižen jagamižen kal't, β-čihodamižen kal't (izotopad 237, 238, 241, 242). Izotopad 216..219, 221, 223..226 kändasoiš torijaks, izotopad 220, 222, 227..229, 231 — torijaks i protaktinijaks, uran-230 — torijan kahteks izotopaks i harvoin erazvuiččikš elementoikš, uran-232..236 i 238 — torijaks i erasti erazvuiččikš elementoikš, izotop 240 — neptunijaks i harvoin torijaks, izotopad 237, 239, 241 i 242 — neptunijaks.

Uran om aktivine himižešti element. Kattase hapandusen kerthel il'mas teravas. Uranan muigotandmärad oma +2..+6, tobjimalaz +4 i +6. Metallan hen tuhk süttutase iče +150..+175 C° lämudel, U₃O₈-hapanduz sädase palamižen rezul'tataks.

Ottas kävutamižhe uranad atomenergetikas i südäitukuižes azegištos, somusenläbitajiden šlibakoiden lopuseks, ühtnendad — stöklan ližamujuikš mugažo.

Om elementan löudmižsijid äjiš valdkundoiš. Uranan kaikiš järedambad löudmižsijad oma Avstralijas, Venämas, Kanadas, Kazahstanas (pätegii), Nigeras i Namibijas.

• Uran webelements.com-saital. (angl.)
• Kirjutuz uranas Himižiden elementoiden populärižes n-t.ru-kirjištos. (ven.)

Uran (himine element) Vikiaitas