[go: up one dir, main page]
Wikipedija

Protaktinij

Protaktinij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pa in atomsko število 91.

Protaktinij, 91Pa
Protaktinij
IzgovarjavaIPA: [protaktínij]
Videzsvetel, srebrn kovinski lesk
Standardna atomska teža Ar, std(Pa)231,03588(1)[1]
Protaktinij v periodnem sistemu
Vodik Helij
Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson
Pr
↑
Pa
↓
(Uqp)
torij ← protaktinij → uran
Vrstno število (Z)91
Skupinan/a
Periodaperioda 7
Blok  blok f
Razporeditev elektronov[Rn] 5f2 6d1 7s2
Razporeditev elektronov po lupini2, 8, 18, 32, 20, 9, 2
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STPtrdnina
Tališče1568 °C
Vrelišče4027 °C (?)
Gostota (blizu s.t.)15,37 g/cm3
Talilna toplota12,34 kJ/mol
Izparilna toplota481 kJ/mol
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja+2, +3, +4, +5 (šibko bazični oksid)
ElektronegativnostPaulingova lestvica: 1,5
Ionizacijske energije
  • 1.: 568 kJ/mol
Atomski polmerempirično: 163 pm
Kovalentni polmer200 pm
Barvne črte v spektralnem obsegu
Spektralne črte protaktinija
Druge lastnosti
Pojavljanje v naraviiz razpada
Kristalna struktura ​telesno centrirana tetragonalna[2]
Body-centered tetragonal kristalna struktura za protaktinij
Temperaturni raztezek~9,9 µm/(m⋅K)[3] (pri s.t.)
Toplotna prevodnost47 W/(m⋅K)
Električna upornost177 nΩ⋅m (pri 0 °C)
Magnetna ureditevparamagnetik[4]
Številka CAS7440-13-3
Zgodovina
PredictionDmitri Mendeleev (1869)
Odkritje in prva izolacijaKasimir Fajans in Oswald Helmuth Göhring (1913)
Poimenoval poOtto Hahn in Lise Meitner (1917–8)
Najpomembnejši izotopi protaktinija
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt
229Pa sint. 1,5 d ε 229Th
230Pa sint. 17,4 d ε 230Th
231Pa 100% 3,276×104 y α 227Ac
232Pa sint. 1,31 d β− 232U
233Pa sled 26,967 d β− 233U
234Pa sled 6,75 h β− 234U
234mPa sled 1,17 min β− 234U
Kategorija Kategorija: Protaktinij
prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Sklici

uredi
  1. ↑ Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«. Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
  2. ↑ Donohue, J. (1959). »On the crystal structure of protactinium metal«. Acta Crystallographica. 12 (9): 697. doi:10.1107/S0365110X59002031.
  3. ↑ Cverna, Fran, ur. (2002). »Chapter 2. Thermal Expansion«. ASM Ready Reference: Thermal Properties of Metals (PDF). ASM International. str. 11. ISBN 0871707683.
  4. ↑ Lide, D. R., ur. (2005). »Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds«. CRC Handbook of Chemistry and Physics (PDF) (86. izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 0-8493-0486-5.
Stub icon 

Ta članek o kemičnem elementu je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Protaktinij&oldid=5640801«