Aktinij

Aktinij (latinsko actinium, dob. 'žarek') je kemični element v periodnem sistemu elementov z znakom Ac in atomskim številom 89. Je srebrne barve in radioaktiven. Leta 1899 ga je odkril Andre Debierne.

Aktinij, ₈₉Ac

Aktinij
Izgovarjava	IPA: [aktínij]
Videz	srebrno-bel, žari z modro svetlobo;[1] sometimes with a golden cast[2]
Masno število	[227]
Aktinij v periodnem sistemu
Vodik Helij Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson La ↑ Ac ↓ (Uqt) radij ← aktinij → torij
Vrstno število (Z)	89
Skupina	n/a
Perioda	perioda 7
Blok	blok f
Razporeditev elektronov	[Rn] 6d1 7s2
Razporeditev elektronov po lupini	2, 8, 18, 32, 18, 9, 2
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STP	trdnina
Tališče	1227 °C (ocena)[2]
Vrelišče	3200±300 °C (ekstrapolirano)[2]
Gostota (blizu s.t.)	10 g/cm3
Talilna toplota	14 kJ/mol
Izparilna toplota	400 kJ/mol
Toplotna kapaciteta	27,2 J/(mol·K)
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja	+3 (močno bazični oksid)
Elektronegativnost	Paulingova lestvica: 1,1
Ionizacijske energije	1.: 499 kJ/mol 2.: 1170 kJ/mol 3.: 1900 kJ/mol (več)
Kovalentni polmer	215 pm
Spektralne črte aktinija
Druge lastnosti
Pojavljanje v naravi	iz razpada
Kristalna struktura	​ploskovno centrirana kocka (pck)
Toplotna prevodnost	12 W/(m⋅K)
Številka CAS	7440-34-8
Zgodovina
Odkritje in prva izolacija	Friedrich Oskar Giesel (1902, 1903)
Poimenoval po	André-Louis Debierne (1899)
Najpomembnejši izotopi aktinija
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt 225Ac sled 10 d α 221Fr 226Ac sint. 29,37 h β− 226Th ε 226Ra α 222Fr 227Ac trace 21,772 y β− 227Th α 223Fr
Kategorija: Aktinij prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference