Obseg je v geometriji dolžina zaprte krivulje, po navadi dvorazsežne ravninske krivulje. Največkrat se govori o obsegu pri geometrijskih likih, čeprav pridejo v poštev tudi druge krivulje, kroga, srčnica. V takšnih primerih se še posebej obravnava dolžina loka krivulje.
Obseg mnogokotnika je vsota dolžin vseh njegovih stranic.
Obseg trikotnika s stranicami dolžin a, b in c je:
-
Obseg štirikotnika s stranicami dolžin a, b, c in d je:
-
Obseg enakokrakega trikotnika z osnovnico dolžine b in krakoma dolžine a ter pravokotnika s stranicama dolžin a in b je:
-
-
Obseg pravilnega mnogokotnika z n stranicami dolžine a je:
-
Obseg enakostraničnega trikotnika in kvadrata s stranicami dolžine a je tako:
-
-
Približki za obseg elipse z glavnima polosema a in b:
- (Kepler, 1609)
-
- (Euler, 1773)
-
-
ali:
-
Vsak približek je točnejši od predhodnega.
Dobra približka je leta 1914 dal Ramanudžan:
-
-
kjer je h parameter:
-
Tudi tukaj je drugi približek točnejši. Malo manj točen približek je med letoma 1904 in 1920 dal Lindner:
-
Obseg elipse s parametrom λ je:
-
oziroma s parametrom h:
-
približek pa (Hudsonova enačba, 1917):
-
Hudsonovo enačbo po navadi pišejo s parametrom L:
-
-