Mnogokotnik
Mnogokótnik (tudi vèčkótnik in s tujko poligón) je ravninski geometrijski lik, ki ga oklepa enostavna sklenjena lomljenka. Daljice, ki sestavljajo mnogokotnik, imenujemo stranice mnogokotnika, točke, v katerih se stranici stikata, pa oglišča. Daljice, ki vežejo nesosednja oglišča, so diagonale. V preprostih mnogokotnikih se stranice ne sekajo, stranice pa omejujejo območje z določeno ploščino.
Imena in vrste mnogokotnikov
urediMnogokotnike imenujemo po številu njihovih stranic. Na primer: štirikotnik (tetragon), petkotnik (pentagon), šestkotnik (heksagon). Za večje število stranic se uporablja oblika n-kotnik, na primer 17-kotnik ali tudi sedemnajstkotnik.
V nadaljevanju je opisano imenovanje mnogokotnikov in izdelava imen mnogokotnikov, ki jih ni v preglednici:
ime | robovi | opombe |
---|---|---|
enokotnik (ali monogon) | 1 | V evklidski ravnini degenerira v zaprto krivuljo, ki ima samo eno oglišče. |
dvokotnik (ali digon) | 2 | V evklidski ravnini degenerira v zaprto krivuljo z dvema ogliščema. |
trikotnik (ali trigon) | 3 | Najenostavnejši mnogokotnik, ki lahko obstaja v evklidski ravnini. |
štirikotnik (ali tetragon) | 4 | Najenostavnejši mnogokotnik, ki se lahko seka. |
petkotnik (ali pentagon) | 5 | Najenostavnejši mnogokotnik, ki lahkoobstija kot pravilna zvezda. Zvezdasti petkotnik je znan kot pentagram. |
šestkotnik (ali heksagon) | 6 | Izogibajmo se izraza »seksagon« - latinsko [sex-] + grško |
sedemkotnik (ali heptagon) | 7 | Izogibajmo se izraza »septagon« - latinsko [sept-] + grško |
osemkotnik (ali oktagon) | 8 | |
devetkotnik (ali nonagon) | 9 | »nonagon« se uporablja kot mešanica latinščine [novem - 9] in grščine. Sodobni avtorji raje uporabljajo »eneagon«. |
desetkotnik (ali dekagon) | 10 | |
enajstkotnik (ali hendekagon) | 11 | Izogibajmo se izraza »undekagon« - latinščina [un-] + grščina |
dvanajstkotnik (ali dodekagon) | 12 | Izogibajmo se izraza »duodekagon« - latinščina [duo-] + grščina |
trinajstkotnik (ali triskaidekagon) | 13 | |
štirinajstkotnik (ali tetrakaidekagon) | 14 | |
petnajstkotnik (ali quindekagon ali pentakaidekagon) | 15 | |
šestnajstkotnik (ali heksakaidekagon) | 16 | |
sedemnajstkotnik (ali heptakaidekagon) | 17 | |
osemnajstkotnik (ali oktakaidekagon) | 18 | |
devetnajstkotnik (ali enneakaidekagon ali nonadekagon) | 19 | |
dvajsetkotnik | 20 | |
tridesetkotnik | 30 | |
hektogon | 100 | »hektogon« je grško ime (glej hektometer), »centagon« je latinsko-grški križanec, ki se ne rabi pogosto. |
tisočkotnik | 1.000 | Velikost kota v pravilnem tisočkotniku je 179,64°. |
desettisočkotnik | 10.000 | Notranji kot pravilnega desettisočkotnika je 179,964°. |
milijonkotnik[1] | 1.000.000 | Notranji kot pravilnega milijonkotnika je 179,99964°.[2] |
apeirogon | Degenerirani mnogokotnik z neskončno velikim številom stranic. |
Sestavljanje ostalih imen
urediZa sestavljanje imen mnogokotnikov, ki imajo več kot 20 in manj kot 100 robov, kombiniramo predpone na naslednji način:
desetice | in | enice | končna predpona | ||
---|---|---|---|---|---|
-kai- | 1 | -hena- | -kotnik | ||
20 | ikozi- | 2 | -di- | ||
30 | triakonta- | 3 | -tri- | ||
40 | tetrakonta- | 4 | -tetra- | ||
50 | pentakonta- | 5 | -penta- | ||
60 | heksakonta- | 6 | -heksa- | ||
70 | heptakonta- | 7 | -hepta- | ||
80 | oktakonta- | 8 | -octa- | ||
90 | eneakonta- | 9 | -enea- |
Predpona »kai« se ne uporablja vedno. Mnenja so različna o tem, kdaj jo lahko uporabljamo, in kdaj ne (glej primere zgoraj).
Drugi sistem se uporablja pri imenovanju višjih alkenov (to so polno nasičeni ogljikovodiki), kjer uporabljamo:
enice | desetice | final suffix | ||
---|---|---|---|---|
1 | hen- | 10 | deka- | -gon |
2 | do- | 20 | -koza- | |
3 | tri- | 30 | triakonta- | |
4 | tetra- | 40 | tetrakonta- | |
5 | penta- | 50 | pentaconta- | |
6 | heksa- | 60 | heksakonta- | |
7 | hepta- | 70 | heptakonta- | |
8 | okta- | 80 | oktakonta- | |
9 | ennea- (ali nona-) | 90 | eneakonta- (ali nonakonta-) |
Taksonomska razvrstitev
urediTaksonomska razdelitev mnogokotnikov je podana z naslednjim drevesom:
- Mnogokotnik je preprost, če ga omejujejo stranice, ki se ne sekajo med seboj, drugače je kompleksen.
- Preprosti mnogokotnik je konveksen, če njegovi notranji koti niso večji od 180°; drugače je konkaven.
- Konveksni mnogokotnik je cikličen, če vsa njegova oglišča ležijo na eni krožnici. V tem primeru so stranice tetive krožnice, zato tak mnogogokotnik imenujemo tudi tetivni mnogokotnik.
- Tetivni mnogokotnik je pravilen, če so vse njegove stranice enakih dolžin. Vsi pravilni mnogokotniki z istim številom stranic so podobni.
- Pravilni mnogokotniki
- enakostranični trikotnik,
- kvadrat,
- pravilni petkotnik,
- pravilni šestkotnik.
Diagonale
urediZa računanje števila diagonal se uporablja preprosta enačba:
Zgleda:
Koti
urediVsota notranjih kotov izbočenega (konveksnega) n-kotnika se lahko izračuna po formuli:
- .
Zgled: Vsota notranjih kotov konveksnega šestkotnika je 720˚:
Formula za vsoto notranjih kotov velja tudi za nekatere konkavne mnogokotnike - če je le rob takega mnogokotnika ena sama enostavno sklenjena krivulja.
Vsota zunanjih kotov izbočenega (konveksnega) mnogokotnika je vedno enaka 360˚:
Galerija
uredi-
Preprosti konkavni šestkotnik.
-
Preprosti konkavni šestkotnik.
-
Pravilni šestkotnik.
-
Preprosti konkavni šestkotnik.
-
Preprosti konkavni šestkotnik.
-
Konveksni šestkotnik.
-
Preprosti konkavni šestkotnik.
Glej tudi
urediSklici
uredi- ↑ Gibilisco (2003).
- ↑ Darling (2004), str. 249.
Viri
uredi- Darling, David J. (2004). The universal book of mathematics: from Abracadabra to Zeno's paradoxes. John Wiley & Sons. ISBN 0-471-27047-4. Pridobljeno 12. februarja 2013.
- Gibilisco, Stan (2003). Geometry demystified (spletna izd.). New York: McGraw-Hill. ISBN 9780071416504.