Seznam otokov v Sloveniji
Seznam otokov v Sloveniji vsebuje morske, jezerske in rečne otoke. Razvrščeni so po površini. Podatki o površinah so pridobljeni s pomočjo Atlasa okolja.
Glede kriterijev je sporno, ali se za otoke lahko šteje tudi dele kopnega, ki so bili umetno odrezani z izgradnjo umetnih kanalov za odvodnjavanje, na orimer zlasti Gruberjevega kanala ali tudi Malega grabna v Ljubljani ali pa za dovod vode v hidroelektrarne (na Dravi Hidroelektrarna Zlatoličje in Formin). Prav tako je vprašanje, ali imamo lahko za otoke tudi peščene ali prodne sipine (nanose) v rekah, ki so prehodnega oziroma manj trajnega značaja, nestalni otoki, ki nastanejo samo v določenih obdobjih (kraška presihajoča jezera), pa tudi, kako majhni oziroma veliki otoki so še vredni upoštevanja (mišljeni tudi okrasni/umetni otoki v umetnih ribnikih v parkih, arboretumih/botaničnih ali živalskih vrtovih in podobno).
Seznam
[uredi | uredi kodo]Slika | Ime | Vodno telo |
Naselje | Opomba | Površina (km2) |
Vrsta | Atlas okolja |
---|---|---|---|---|---|---|---|
Kostanjevica na Krki | Krka | Kostanjevica na Krki | na njem se nahaja stari del najmanjšega slovenskega mesta ter najstarejšega v Posavju | 0,109 | rečni | [2] | |
Savski otok | Sava | Kranj | čezenj pelje Stara cesta, ki povezuje oba rečna bregova, na njem pa se nahaja trgovski center | 0,108 | rečni | [3] | |
Mariborski otok | Drava | Kamnica | na njem se nahaja kopališče, pomemben pa je tudi kot habitat številnih ptic | 0,097 | rečni | [4] | |
Otok ljubezni | Mura | Ižakovci | otok iz treh strani obdaja ozek, nekaj metrov širok rečni rokav, na njem je prizorišče raznih turističnih prireditev | 0,037 | rečni | [5] | |
Otočec | Krka | Otočec | na njem se nahaja grad Otočec | 0,020 | rečni | [6] | |
Otok | Piranski zaliv | Lucija | umetni otok, nastajal od leta 1985 dalje kot posledica izkopov solinskega blata in mulja tekom gradnje Marine Portorož, parcela na njem je v lasti Občine Piran[1] | 0,019450 | morski | [7] | |
Otoček | Koprski zaliv | Koper | umetni otok, nastal je leta 2021 ob gradnji nove plaže pri Žusterni[2] | morski | |||
Blejski otok | Blejsko jezero | Bled | na njem se nahaja Cerkev Marijinega vnebovzetja, kapelica Matere Božje, kapelica Lurške Matere Božje, župnišče in manjši svetilnik ter stopnišče, ki vodi z brega na vrh otoka | 0,010 | jezerski | [8] | |
Rajski otok | Ribnik na Blagovni | Proseniško | na njem se nahaja restavracija, odprta samo za zaključene družbe (poroke, obletnice ...) | 0.00123 | jezerski | [9] | |
Dravograjski otok; Črneški zaliv s plitvimi rokavi in s trsjem poraščenimi otoki | Dravograjsko jezero /Drava | Dravograd; Črneče | nastal kot posledica zajezitve Drave za HE Dravograd | rečno-jezerski | |||
Otoki na Mariborskem jezeru | Drava | Kamnica | nastali kot posledica zajezitve Drave za HE Mariborski otok | rečno-jezerski | |||
otok v Koblarjevem zalivu pri Mariboru | Drava | Maribor, Koroška vrata (Mestna vrtnarija) | Koblarjev zaliv | rečni | |||
otoka na Ptujskem jezeru | Ptujsko jezero /Drava | Ptuj/ | nastala kot posledica zajezitve Drave za HE Formin | rečno-jezerski | |||
otoki na Muri | Mura | rečni | |||||
prodni otoki na Soči | Soča | več krajev | prodni nanosi | rečni | |||
otoka na Sori pri Retečah | Sora | Reteče | rečni | ||||
otok na Sori pri Goričanah | Sora | Goričane | umetni (Paprinica Goričane) | rečni | |||
otok na Savi pri Tacnu | Sava | Tacen/Brod, Ljubljana | umetni/Kajakaško-kanuistični klub Tacen (brzice) | rečni | |||
otoki na Savi | Sava | Jarški prod, sotočje Ljubljanice in Save in tudi nižje | prodni nanosi ... | rečni | |||
4 otoki na akumulaciji HE Brežice | Sava | umetni | rečni | ||||
otoki na Krki pri Cerkljah in Krški vasi | Krka | rečni | |||||
otok na Soči pri Solkanu | Soča | Solkan | umetni/Kajakaško-kanuistični klub Solkan | rečni | |||
otoki na Dravi (spodnji tok) | Drava | ob meji s Hrvaško | rečni | ||||
otok na Dravinji | Dravinja | pred izlivom v Dravo | rečni | ||||
otoki na Savinji | Savinja | več otokov ob srednjem in spodnjem toku Savinje (mdr.pri Gračnici) | rečni | ||||
otok na Ljubljanici | Ljubljanica | pri Fužinah in pred izlivom v Savo | rečni | ||||
otok na Pivki pri Postojni | Pivka | Postojna | rečni | ||||
otok na Savinji pri Okonini | Savinja | rečni | |||||
otok na Savi pod Radovljico oz. pri Kamni Gorici | Sava | rečni | |||||
Otok v Križni jami | jezerski podzemni otok | jezerski |
Nestalni jezerski otoki, ki nastanejo ob naraslih vodah
[uredi | uredi kodo]- Trije otoki na Cerkniškem jezeru
- Mala Gorica - v Jamskem zalivu
- Orljek - na njem se nahaja vas Otok s cerkvijo svetega Primoža in Felicijana.
- Velika Gorica (Goričica)
- Komin - otok in vas na Ljubljanskem barju[3]
- Jakovški hrib - otoček na Planinskem polju, na katerem se nahaja cerkev sv. Mihaela[4]
Nekdanji otoki
[uredi | uredi kodo]Morski
[uredi | uredi kodo]- Izola - izvor imena je italijanski: isola pomeni otok. V 18. stoletju so otok povezali s kopnim.[5]
- Koper - otok so leta 1827 z nasipom povezali z zaledjem.[6]
- Sermin/Srmin - grič v Kopru, ki je bil v davnini otok in na katerem se je najverjetneje začela zgodovina Kopra. Aluvialni nanosi reke Rižane so sčasoma otok povezali z zaledjem. Danes se na griču nahajajo cisterne Istrabenza.[7][8]
Na Hrvaškem: Umag, Novigrad, Poreč, Rovinj itd.
Otoki Ljubljanskega barja
[uredi | uredi kodo]To so manj ugreznjeni deli dna Ljubljanskega barja, kjer je bilo po koncu zadnje ledene dobe obsežno plitvo jezero. Danes so to poseljeni ali nenaseljeni osamelci:
- Babna gorica (328 m)
- Bevke - Brdo (345 m)
- Blatna Brezovica (326 m)
- Grič - Dobčenica (342 m)
- Grmez (320 m)
- Gulč (350 m)
- Kostanjevica (367 m)
- Plešivica (390 m)
- Sinja gorica (293 m)
- Veliki vrh (373 m)
- Zadočenca (342 m)
Rečni otoki
[uredi | uredi kodo]- Celje - savinjski otok, ki ga ni več, ime pa sedaj nosi mestni predel Otok.
- Gutenwerth - otok, ki ga zaradi regulacije ni več, se je nahajal med Novim mestom in Kostanjevico na Krki. Na njem se je nahajal trg Guthenwerth, ki so ga leta 1473 požgali Turki.[9]
- Zasavje - savski otok z istoimensko vasjo streljaj od Brežic, ki jo je leta 1781 odnesla povodenj.
Pobudi za umetne otoke
[uredi | uredi kodo]- Konec leta 2005 je bilo v medijih moč zaslediti predlog za nov umetni otok v obliki delfina, ki naj bi stal v bližini Izole.[10]
- Drugi predlog iz leta 2009 pravtako v Izoli načrtuje tri otoke.[11]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Podatke, vključno s površino, je posredovala Marina Portorož.
- ↑ »Slovenija ima nov otok v morju«.
- ↑ Otok na Ljubljanskem barju, 24ur.com.
- ↑ Matjaž Babič, Po poteh skrivnosti, Vale-Novak, Ljubljana 2001, stran 66.
- ↑ Izola/Isola , Posta.si.
- ↑ Zgodovina Kopra Arhivirano 2011-10-06 na Wayback Machine., Koper.si.
- ↑ Srmin[mrtva povezava], Koper.si, pridobljeno 23. november 2017.
- ↑ Franci Valentin, [1] Arhivirano 2017-12-01 na Wayback Machine.; na: Ursm.gov.si, pridobljeno 23. november 2017.
- ↑ Werth je nemška beseda, ki pomeni ozemlje med rekama oziroma rečni otok. Otočec se je v nemščini imenoval Werd oziroma Wörtl, Otok ob Vrbskem jezeru pa Avstrijci imenujejo Maria Wörth.
- ↑ Naravnejši nasuti otok ali ploščad na nosilcih?[mrtva povezava], Delo.si.
- ↑ Trije otoki za več turizma Arhivirano 2010-06-29 na Wayback Machine., Delo.si.