Državni svet Republike Slovenije
Videz
Državni svet Republike Slovenije je drugi dom slovenskega parlamenta. Ustava Republike Slovenije ga opredeljuje kot zastopstvo socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov. Interesi različnih družbenih skupin se v državnem svetu srečujejo na institucionaliziran način, odločitve pa sprejemajo na podlagi soočenja argumentov na strokovni ravni. Državni svet redno zaseda v Mali dvorani Državnega zbora RS, ki je bila obnovljena v letu 2019.[1]
Republika Slovenija |
---|
Članek je del serije:
|
Pristojnosti
[uredi | uredi kodo]Državni svet lahko[2]:
- predlaga Državnemu zboru sprejem zakonov ali sprememb in dopolnitev posameznih določb zakonov
- sprejema in daje Državnemu zboru mnenja o vseh zadevah iz njegove pristojnosti
- zahteva od Državnega zbora, da ponovno odloča o izglasovanem zakonu (odložilni veto)
- zahteva uvedbo parlamentarne preiskave
- na Ustavno sodišče vloži zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov in splošnih aktov
- začne postopek za sprejem avtentične razlage zakona.
Vodstvo
[uredi | uredi kodo]- predsednik Državnega sveta Republike Slovenije
- podpredsednik Državnega sveta Republike Slovenije
- sekretar Državnega sveta Republike Slovenije
Sestava
[uredi | uredi kodo]Državni svet sestavlja 40 svetnikov, ki so razporejeni po interesnih skupinah[3]
- interesna skupina delodajalcev (4 člani)
- interesna skupina delojemalcev (4 člani)
- interesna skupina kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev (4 člani)
- interesna skupina negospodarskih dejavnosti (6 članov)
- interesna skupina lokalnih interesov (22 članov)
Državni svetniki
[uredi | uredi kodo]Viri in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Odprtje prenovljene dvorane Državnega sveta«. Državni svet Republike Slovenije. 23. december 2019. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. januarja 2020. Pridobljeno 21. septembra 2020.
- ↑ »Pristojnosti Državnega sveta«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. marca 2014. Pridobljeno 11. marca 2010.
- ↑ »Interesne skupine Državnega sveta«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. marca 2012. Pridobljeno 11. marca 2010.
Literatura
[uredi | uredi kodo]- Štrus, Dušan (ur.); Poslovnik Državnega sveta s komentarjem, Državni svet, Ljubljana, 2009
- Lakota, Igor (2006). Sistem nepopolne dvodomnosti v slovenskem parlamentu (diplomska naloga) , Fakulteta za držubene znanosti, Univerza v Ljubljani