Sardščina
| Sardščina | |
|---|---|
| Sard | |
| sardu limba / língua sarda | |
| Izgovarjava | ˈsaɾdu |
| Materni jezik |  Italija |
| Področje | Sardinija |
Št. maternih govorcev | 1.350.000[1] (2016) |
| Narečja | logudorska sardinščina (sardu logudoresu)
kampidanska sardinščina (sardu campidanesu)
|
| Uradni status | |
Uradni jezik | Italija (  Sardinija)[2][3] |
Priznani manjšinski jezik | Italija |
| Regulator | • Logudorska ortografija • Kampidanska ortografija • Zakon Limba Sarda Comuna |
| Jezikovne oznake | |
| ISO 639-1 | sc |
| ISO 639-2 | srd |
| ISO 639-3 | srd – vključene oznake SardinianPosamezne oznake: sro – Campidanese Sardinian src – Logudorese Sardinian |
| Glottolog | sard1257 |
| Linguasphere | 51-AAA-s |
 Jezikovna karta Sardinije; svetlo rjavo: logudorska sardščina, temno rjevo: kampidanska sardščina . | |
Sardščina ali sardinščina (sardinsko sardu/sadru [ˈsaɾdu/'sadru], limba sarda [ˈlimba ˈzaɾda] ali língua sarda [ˈliŋɡu.a ˈzaɾda]) je glavni avtohtoni romanski jezik, ki ga govorijo Sardi na Sardiniji. Veliko romanistov ga obravnava kot najbližjega naslednika latinščine.[4][5] Jezik vključuje tudi pred-latinski (večinoma paleo-sardski in v veliko manjši meri punski) substrat[6] ter bizantinski, grški, katalonski, španski in italijanski superstrat, ki je posledica priseljevanj, jezikovnih vplivov in političnih odločitev.
Sardščina in drugi otoški jeziki so bili leta 1997 z regionalnim zakonom[7] priznani kot samostojni jeziki. Leta 1999 je bila sardščina s še dvanajstimi drugimi "zgodovinskimi jeziki manjšin" z državnim zakonom 482/1999[8] priznana kot manjšinski jezik. Sardščina je kljub vitalni sardsko govoreči skupnosti po Unescovih kriterijih uvrščena v skupino "definitivno ogroženih" jezikov.[9] Sardščino je leta 2007 govorilo 68,4% predvsem starejših otočanov[10] in manj kot 13% otrok.[11][12]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ AA. VV. Calendario Atlante De Agostini 2017, Novara, Istituto Geografico De Agostini, 2016, p. 230
- ↑ "Legge Regionale 15 ottobre 1997, n. 26". Regione autonoma della Sardegna – Regione Autònoma de Sardigna.
- ↑ "Legge Regionale 3 Luglio 2018, n. 22". Regione autonoma della Sardegna – Regione Autònoma de Sardigna.
- ↑ Henriette Walter. L'Aventure des langues en Occident. Le Livre de poche, Pariz, 1994, str. 174.
- ↑ "Romance languages". Encyclopedia Britannica.
- ↑ Mele, Antonio. Termini prelatini della lingua sarda tuttora vivi nell'uso. Edizioni Ilienses. Olzai.
- ↑ "Legge Regionale 15 ottobre 1997, n. 26". Regione autonoma della Sardegna – Regione Autònoma de Sardigna.
- ↑ "Legge 482". Pridobljeno 28. novembra 2015.
- ↑ "Atlas of the World's Languages in Danger", UNESCO.
- ↑ Oppo, Anna. Le lingue dei sardi, str. 7
- ↑ Paolo Coretti. La Nuova Sardegna, 04/11/10, Per salvare i segni dell'identità – di .
- ↑ Silanus diventa la capitale dei vocabolari dialettali, La Nuova Sardegna.
