Socialistična federativna republika Jugoslavija
Socialistična federativna republika Jugoslavija | |||||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1963–1992 | |||||||||||||||||||
| Geslo: "Bratstvo in enotnost" | |||||||||||||||||||
| Himna: "Hej Slovani" | |||||||||||||||||||
 | |||||||||||||||||||
| Status | Federacija | ||||||||||||||||||
| Glavno mesto | Beograd | ||||||||||||||||||
| Skupni jeziki | srbohrvaščina, slovenščina, makedonščina (sprva tudi hrvaščina in srbščina)[1][2] in jeziki manjšin | ||||||||||||||||||
| Vlada | socialistična republika | ||||||||||||||||||
| predsednik, po smrti Josipa Broza predsedstvo | |||||||||||||||||||
| predsednik vlade | |||||||||||||||||||
• 1989 - 1991 | Ante Marković (zadnji predsednik Zveznega izvršnega sveta) | ||||||||||||||||||
| Zgodovinska doba | hladna vojna | ||||||||||||||||||
• razglasitev | 7. april 1963 | ||||||||||||||||||
• članstvo v ZN | 24. oktober 1945 | ||||||||||||||||||
• ustava | 21. februar 1974 | ||||||||||||||||||
• razpad | 25. junij 1991 - 27. april 1992 | ||||||||||||||||||
| Površina | |||||||||||||||||||
| julij 1989 | 255804 km2 | ||||||||||||||||||
| Prebivalstvo | |||||||||||||||||||
• julij 1989 | 23724919 | ||||||||||||||||||
| Valuta | jugoslovanski dinar | ||||||||||||||||||
| Časovni pas | UTC +1 | ||||||||||||||||||
| Klicna koda | 38 | ||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||
Socialistična federativna republika Jugoslavija, s kratico SFRJ oz. kratko Jugoslavija, je bila država na Balkanskem polotoku, ki je pod tem imenom obstajala med letoma 1963 in 1992.
Oblikovala se je na ozemlju predvojne Kraljevine Jugoslavije. Med 2. svetovno vojno ustanovljena in imenovana Demokratična federativna Jugoslavija, se je leta 1945 preoblikovala v Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo (FLRJ) in leta 1963 z novo ustavo v SFRJ.
Sestavljalo jo je šestih socialističnih republik (dotlej Ljudskih republik) in dve avtonomni pokrajini: SR Slovenija, SR Hrvaška, SR Srbija (ki je imela v sestavi avtomomni pokrajini Vojvodino in Kosovo), SR Bosna in Hercegovina, SR Črna Gora in SR Makedonija.
SFRJ je na severozahodu mejila na Italijo in Avstrijo, na severu na Madžarsko in Romunijo, na vzhodu na Bolgarijo, na jugu na Grčijo in Albanijo ter na zahodu na Jadransko morje.
Države
[uredi | uredi kodo]Z razpadom države je v letih 1991 in 1992 na njenem nekdanjem ozemlju nastalo pet novih držav:
- Republika Slovenija,
- Republika Hrvaška,
- Bosna in Hercegovina,
- Republika Makedonija ter
- Zvezna republika Jugoslavija (leta 2003 preimenovana v Srbijo in Črno Goro, leta 2006 pa sta iz te državne tvorbe nastali dve samostojni državi: Republika Srbija in Republika Črna Gora).
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Organi federacije
[uredi | uredi kodo]Našteti organi temeljijo na ustavi SFRJ iz leta 1974.
- Zvezna skupščina SFRJ
- Zvezno predsedstvo SFRJ
- Zvezni izvršni svet SFRJ
- Zvezni upravni organi in organizacije SFRJ
- Zvezni sveti SFRJ
- Zvezno sodišče SFRJ
- Zvezno javno tožilstvo SFRJ
- Zvezni družbeni pravobranilec samoupravljanja SFRJ
- Ustavno sodišče SFRJ
- Zvezni zavod za nezaposlene SFRJ (v sestavi skupnosti za delo, zdravstvo in socialno varstvo)
- Zvezni arhiv SFRJ
Zvezni fondi
[uredi | uredi kodo]Socialistične republike in avtonomni pokrajini
[uredi | uredi kodo]Notranje je bila nekdanja zvezna država razdeljena na šest socialističnih republik z lastnimi ustavami in dve socialistični avtonomni pokrajini, ki sta bila hkrati v sestavi SR Srbije in sta dobili po letu 1968 skoraj izenačen status z republikami, 1974 pa tudi lastni ustavi. Glavno mesto SFR Jugoslavije, tako kot SR Srbije je bil Beograd.
- Socialistična republika Bosna in Hercegovina, z glavnim mestom Sarajevo
- Socialistična republika Hrvaška, z glavnim mestom Zagreb
- Socialistična republika Makedonija, z glavnim mestom Skopje
- Socialistična republika Črna gora, z glavnim mestom Titograd
- Socialistična republika Srbija, z glavnim mestom Beograd; Srbija je imela v svoji sestavi še:
a. Socialistično avtonomno pokrajino Kosovo, z glavnim mestom Priština
b. Socialistično avtonomno pokrajino Vojvodino, z glavnim mestom Novi Sad
(t. i. Ožja Srbija (del Srbije, ki ni niti Vojvodina niti Kosovo, ni imel posebnega formalnega statusa, temveč le vlogo statistične enote) - Socialistična republika Slovenija, z glavnim mestom Ljubljana
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]- Ustava SFRJ
- Okraji v SFRJ
- Zveza komunistov Jugoslavije
- Jugoslovanska ljudska armada
- Politični zaporniki v Jugoslaviji
Viri in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ Greenberg, Robert David. Language and identity in the Balkans , Oxford University Press, 2004, 115, (ISBN 0-19-925815-5), (angleško) — »On January 15, 1944 AVNOJ declared Croatian, Serbian, Slovene, and Macedonian to be equal in the entire territory of Yugoslavia«
- ↑ Odločba št. 18. — Odluka o objavljivanju odluka i proglasa Antifašističkoga vijeća narodnog oslobođenja Jugoslavije, njegovoga Predsjedništva i Nacionalnoga komiteta na srpskom, hrvatskom, slovenskom i makedonskom jeziku (»Službeni list Demokratske Federativne Jugoslavije«, št. 1/1945, tekoča št. 10., stran 5.)
|
Jugoslavija (1929–1941; 1945–2003) |
|||||||||
|
Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Vojvodina, in Boka Kotorska so bile del Avstro-Ogrske |
Tretji rajh priključil dele Slovenije |
||||||||
|
Hrvaška |
|||||||||
|
Bosna in Hercegovina |
|||||||||
|
Madžarska priključila Bačko, Baranjo, Međimurje, in Prekmurje |
|||||||||
|
Albanija priključila večino Kosova, zahodno Makedonijo in jugovzhodne dele Črne gore |
|||||||||
|
Današnja Republika Makedonija je bila del Kraljevine Srbije |
Bolgarija priključila večino današnje Makedonija in jugovzhodnih delov Srbije |
Makedonija |
|||||||
 | Ta članek o geografiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Drugo | |
