Natrijev acetat
Imena | |
---|---|
IUPAC ime
Natrijev acetat
| |
Sistematično ime
Natrtijev etanoat | |
Druga imena
Vroči led (Natrijev acetat trihidrat)
| |
Identifikatorji | |
3D model (JSmol)
|
|
ChEBI | |
ChEMBL | |
ChemSpider | |
ECHA InfoCard | 100.004.386 |
EC število |
|
Število E | E262 (konzervansi) |
PubChem CID
|
|
RTECS število |
|
UNII | |
CompTox Dashboard (EPA)
|
|
| |
| |
Lastnosti | |
C2H3NaO2 | |
Molska masa | 82,03 g·mol−1 |
Videz | Bel topen prah |
Vonj | vinski kis |
Gostota | 1.528 g/cm3 (20 °C, anhidrid) 1.45 g/cm3 (20 °C, trihidrat)[1] |
Tališče | 324 °C (615 °F; 597 K) |
Vrelišče | 8.814 °C (15.897 °F; 9.087 K) |
anhidrid: 119 g/100 mL (0 °C) 123.3 g/100 mL (20 °C) 125.5 g/100 mL (30 °C) 137.2 g/100 mL (60 °C) 162.9 g/100 mL (100 °C) Trihidrat: 32.9 g/100 mL (-10 °C) 36.2 g/100 mL (0 °C) 46.4 g/100 mL (20 °C) 82 g/100 mL (50 °C)[2] | |
Topnost | Topen v alkohol, hidrazin, SO2[3] |
Topnost (metanol) | 16 g/100 g (15 °C) 16.55 g/100 g (67.7 °C)[3] |
Topnost (etanol) | trihidrat: 5.3 g/100 mL |
Topnost (aceton) | 0.5 g/kg (15 °C)[3] |
Kislost (pKa) | 24 (20 °C)[3] 4.76 in CH3COOH[4] |
Bazičnost (pKb) | 9.25 |
Lomni količnik (nD) | 1.464 |
Struktura | |
Kristalna struktura | Monociklična |
Termokemija | |
Specifična toplota, C | 100.83 J/mol·K (anhidrid)[5] 229 J/mol·K (trihidrat)[6] |
Standardna molarna entropija S |
138.1 J/mol·K (anhidrid)[5] 262 J/mol·K (trihidrat)[1] |
Std tvorbena
entalpija (ΔfH⦵298) |
-709.32 kJ/mol (anhidrid)[3] -1604 kJ/mol (trihidrid)[1] |
Gibbsova prosta energija (ΔfG˚)
|
-607.7 kJ/mol (anhidrid)[3] |
Nevarnosti | |
Glavne nevarnosti | Iritajoč |
NFPA 704 (diamant ognja) | |
Plamenišče | >250 °C (482 °F; 523 K) |
600 °C (1.112 °F; 873 K) | |
Smrtni odmerek ali koncentracija (LD, LC): | |
LD50 (srednji odmerek)
|
3530 mg/kg (oral, rat) |
Sorodne snovi | |
Drugi anioni | Natrijev formiat Natrijev propanoat |
Drugi kationi | Kalijev acetat Kalcijev acetat |
Sorodne snovi | Natrijev diacetat |
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa). | |
Sklici infopolja | |
Natrijev acetat (CH3COONa x 3H2O, C2H3NaO2) je natrijeva sol ocetne kisline. Ta brezbarvna topljiva sol ima širok spekter uporabe in predstavlja eno izmed bolj poznanih organskih snovi natrija. Zavzema trdno agregatno stanje v obliki malih kristalov.
Industrijsko se natrijev acetat pridobiva iz ocetne kisline in natrijevega hidroksida.
- CH3COOH + NaOH → CH3COONa + H2O
Uporaba
[uredi | uredi kodo]Industrija
[uredi | uredi kodo]Natrijev acetat se uporablja v tekstilni industriji za nevtralizacijo žveplove kisline. Služi kot dodatek pri kromovem strojenju in pri vulkanizaciji sintetične gume. V predelavi bombaža se uporablja za preprečevanje statične elektrike pri proizvodnji bombažnih blazinic.
Dodelava betona
[uredi | uredi kodo]Natrijev acetat se uporablja za ublažitev poškodb betonskih konstrukcij zaradi vdiranja vode v razpoke. Deluje kot tesnilo za vdor, obenem pa je okolju prijaznejši in cenejši kot običajno uporabljena alternatva iz epoksi smol.[8]
Hrana
[uredi | uredi kodo]Natrijev acetat se dodaja v hrano za izboljšanje okusa. Pogosto ga srečamo v čipsu, ki ima slano-kisel okus. Poznamo ga pod oznako E262.[9]
Puferske lastnosti
[uredi | uredi kodo]Kot konjugirana baza ocetne kisline, lahko raztopina natrijevega acetata in ocetne kisline deluje kot pufer, ki da relativno konstantno vrednost pH. To je uporabno zlasti v biokemičnih aplikacijah, kjer so reakcije odvisne od pH v rahlo kislem območju (pH 4-6).
Grelne blazinice
[uredi | uredi kodo]Natrijev acetat se prav tako uporablja pri grelnih blazinah, ročnih grelnikih in za vroči led. Natrijev acetat trihidrat se stali pri 58.4 °C. Ko jo segrevamo čez mejo tališča in nato ohladimo, postane vodna raztopina prenasičena. Snov se lahko ohladi na sobno temperaturo brez tvorjenja kristalov. S pritiskom na kovinsko ploščico v snovi se sproži eksotermna kristalizacija v trdno stanje.[10][11] Pri tem se sproži med 264-289 kJ/kg toplote.[12] V nasprtju z drugimi grelnimi blazinicami, kjer je proces nereverzibilen, se pri natrijevem acetatu s potopitvijo v vročo tekočino proces ponovi. Potrebno je blazinice pustiti toliko časa v vroči raztopni, da se kristali popolnoma raztopijo in jih nato počasi ohlajati na sobno temperaturo.[13]
Priprava
[uredi | uredi kodo]Za laboratorijsko uporabo je natrijev acetat poceni in ga po navadi kupijo, namesto da bi ga sintetizirali. Včasih se ga proizvaja v laboratorijskem poskusu z reakcijo spremenjive ocetne kisline (po navadi 5-8 % raztopina znana kot kis) z natrijevim karbonatom (pralni prašek), natrijevim bikarbonatom| (soda bikarbona) ali natrijevim hidroksidom. Pri vsakem od teh procesov dobimo natrijev acetat in vodo.
Viri
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 1,2 »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. maja 2014. Pridobljeno 10. aprila 2015.
- ↑ Seidell, Atherton; Linke, William F. (1952). Solubilities of Inorganic and Organic Compounds. Van Nostrand.
- ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. maja 2014. Pridobljeno 10. aprila 2015.
- ↑ »Sodium acetate«. Sigma-Aldrich. Pridobljeno 10. aprila 2015.
- ↑ 5,0 5,1 Acetic acid, sodium salt in Linstrom, Peter J.; Mallard, William G. (eds.); NIST Chemistry WebBook, NIST Standard Reference Database Number 69, National Institute of Standards and Technology, Gaithersburg (MD), http://webbook.nist.gov (pridobljeno 2014-05-25)
- ↑ Acetic acid, sodium salt, hydrate (1:1:3) in Linstrom, Peter J.; Mallard, William G. (eds.); NIST Chemistry WebBook, NIST Standard Reference Database Number 69, National Institute of Standards and Technology, Gaithersburg (MD), http://webbook.nist.gov (pridobljeno 2014-05-25)
- ↑ 7,0 7,1 Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka
<ref>
; sklici, poimenovanisigma
, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči). - ↑ »Potato Chip Flavoring Boosts Longevity Of Concrete«. Science Daily. 8. avgust 2007.
- ↑ »Jungbunzlauer - General Information«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. oktobra 2010. Pridobljeno 10. aprila 2015.
- ↑ »Crystallization of Supersaturated Sodium Acetate«. Journal of Chemical Education.
- ↑ »Fake latent heat and supersaturation«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. decembra 2007. Pridobljeno 10. aprila 2015.
- ↑ Ibrahim Dincer and Marc A. Rosen. Thermal Energy Storage: Systems and Applications, page 155
- ↑ »How do sodium acetate heat pads work?«. HowStuffWorks. Pridobljeno 10. aprila 2015.