Matija Gubec
| Matija Gubec | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 1538 ali cca. 1548[1] Hižakovec |
| Smrt | 15. februar 1573 ali 1573[1] Zagreb |
| Državljanstvo |  Sveto rimsko cesarstvo |
| Poklic | kmet, revolucionar |
(Oton Iveković, 1912)
Matija Gubec, pravo ime Ambrož Gubec (madžarsko Gubecz Máté), slovenski kmet in vojskovodja slovensko-hrvaškega kmečkega upora, * okoli 1548, Hižakovec, † 15. februar 1573, Zagreb.
Življenje
[uredi | uredi kodo]Matija Gubec je bil skupaj z Ilijem Gregoričem vodja slovensko-hrvaškega kmečkega upora, ki ga je sprožilo kruto ravnanje plemiča Ferenca Tahyja. V bitki pri Stubičkih Toplicah so ga zajeli in privedli v Zagreb, kjer so ga javno mučili, mu nadeli razbeljeno železno krono, ga posedli na žareč stol in na koncu razčetverili.
Spomin in poimenovanja
[uredi | uredi kodo]Čeprav je bil Gubec poražen, je postal slovensko-hrvaški ljudski junak, ki se ga spominjamo tudi v literarnih delih. Anton Aškerc je v spomin nanj napisal balado Kronanje v Zagrebu, Risto Savin pa opero Matija Gubec.
Med drugo svetovno vojno pa je delovala tudi slovenska Gubčeva brigada v sklopu Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije.
V Gornji Stubici je postavljen spomenik Matiji Gubcu in slovensko-hrvaškemu kmečkemu uporu.
V mestu Krško stoji velik kip Matije Gubca na Trgu Matije Gubca, ki je osrednji trg v predelu Videm. Prav tako je v Krškem po njem poimenovan osrednji spidvejski in nogometni Stadion Matije Gubca.
Sklici
[uredi | uredi kodo]| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Biografski slovarji | |
| Drugo | |
 | Ta biografski članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |