[go: up one dir, main page]

Pojdi na vsebino

Louis Chiron

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Louis Chiron
Portret
Rojstvo3. avgust 1899({{padleft:1899|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:3|2|0}})[1][2]
Monako
Smrt22. junij 1979({{padleft:1979|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:22|2|0}})[1][2] (79 let)
Monte Carlo
Kariera Formule 1
NarodnostZastava Monaka Monačan
Leta aktivnosti1950 - 1951, 1953, 1955 - 1956, 1958
MoštvaMaserati, Ecurie Rosier, Lancia, Scuderia Centro Sud
Dirke15
Naslovi0
Zmage0
Stopničke1
Prv. točke4
Pole pozicije0
Najhitrejši krogi0
Prva dirkaVelika nagrada Velike Britanije 1950
Zadnja dirkaVelika nagrada Monaka 1958
Neprvenstvene dirke Formule 1
Dirke10
Zmage0
Pole pozicije0
Najhitrejši krogi0
Prva dirkaVelik nagrada Sanrema 1950
Zadnja dirkaVelika nagrada Barija 1951
Dirke za Veliko nagrado[3]
Leta aktivnosti1926 - 1949
Dirke153
MoštvaAutomobiles Ettore Bugatti, G. E. T. Eyston, Scuderia CC, Scuderia Ferrari, Daimler-Benz AG, Automobiles Talbot, Ecurie Bleue, Automobiles Talbot Darracq, Scuderia Automovilistica Milan, Ecurie France
Zmage28
Pole pozicije4
Najhitrejši krogi22
Prva dirkaVelika nagrada Provanse 1926
Prva zmagaGrand Prix du Comminges 1926
Zadnja zmagaVelika nagrada Francije 1949
Zadnja dirkaVelika nagrada Češkoslovaške 1949

Louis Chiron, monaški dirkač Formule 1, * 3. avgust 1899, Monte Carlo, Monako, † 22. junij 1979, Monte Carlo.

Louis Chiron je pokojni monaški dirkač Formule 1, ki je že v predvojnem obdobju dobil več kot petnajst pomembnejših evropskih dirk, Veliko nagrado Francije kar petkrat, po trikrat pa Veliko nagrado Španije in Veliko nagrado Češkoslovaške. V Formuli 1 pa je dosegel eno uvrstitev na stopničke s tretjim mestom na Veliki nagradi Monaka v sezoni 1950. Še vedno je najstarejši dirkač, ki je nastopil na dirki Formule 1 z oseminpetdesetimi leti na svoji zadnji dirki, Veliki nagradi Monaka v sezoni 1958.

Kariera

[uredi | uredi kodo]

Zgodnje življenje in dirkaški začetki

[uredi | uredi kodo]

»Pred dirko je Louis Chiron hodil okrog dirkalnika, ga božal in se z njim pogovarjal, kot s konjem, nato pa se je nasmejan usedel na krmilo.«

Rudolf Caracciola[4]

Louis Chiron z Bugattijem Type 51 na dirki za Veliko nagrado Nîmesa 1932

Louis Chiron se je rodil 3. avgusta 1899 v Monte Carlu kot sin monaškega hotelirja. Že kot najstnik se je začel zanimati za avtomobile in dirkanje, tudi voziti se je naučil že zelo zgodaj. Že pred osemnajstim letom je služil v prvi svetovni vojni kot topničar, leta 1919 pa je postal osebni šofer francoskega maršala Focha. Po koncu vojne je začel dirkati z Bugattijem. Na začetku se je udeleževal le lokalnih dirk, ki jih je organiziral klub Moto Club de Nice. Leta 1926 je dosegel svojo prvo zmago na lokalni dirki Grand Prix de Comminges pri Toulousu.

Bugatti

[uredi | uredi kodo]

V sezoni 1928 je dirkal tako za Alfreda Hoffmana, ki je imel farmacevtsko tovarno, kot tudi za Bugatti. Po aferi s šefovo ženo je bil odpuščen, zamenjal pa ga je njegov najboljši prijatelj René Dreyfus. V tej sezoni je sicer Chiron zmagal na edini evropski dirki najvišjega ranga Grandes Épreuves in s tem najpomembnejši dirki sezone za Veliko nagrado Italije, ob tem pa je zmagal še na dirkah Circuit d'Esterel Plage, Riviera Circuit, Velika nagrada Antibesa, Velika nagrada Rima, Grand Prix de la Marne in Velika nagrada San Sebastiána. V naslednji sezoni 1929 ni ponovil tako uspešne sezone, saj je dosegel zmago na dirki za Veliko nagrado Nemčije in ubranil zmago na dirki za Velika nagrada San Sebastiána. V sezoni 1930 je ponovno dobil najpomembnejšo dirko sezone za Veliko nagrado Francije, dirko najvišjega ranga Grandes Épreuves, ki je nosila tudi častni naziv Velika nagrada Evrope, ob tem pa je dobil še dirko za Veliko nagrado Lyona. Zmago na dirki za Veliko nagrado Francije je ubranil v naslednji sezoni 1932, ko jo je dosegel skupaj z Achillom Varzijem, ob tem pa je zmagal še na dirkah za Veliko nagrado Monaka in Veliko nagrado Masaryka. V sezoni 1932, svoji zadnji sezoni pri Bugattiju, ni bil uspešen na prvenstvenih dirkah, je pa zmagal na treh neprvenstvenih dirkah, Velika nagrada Dieppeja, Nice Circuit Race in Velika nagrada Masaryka.

Alfa Romeo

[uredi | uredi kodo]

Za sezono 1933 sta se dva najboljša dirkača tistega časa, Louis Chiron in Rudolf Caracciola odločila za ustanovitev privatnega moštva Scuderia CC. Dirkala sta z dirkalniki Alfa Romeo, najela pa sta tudi dva mehanika iz Milana. Projekt je skoraj padel v vodo že na prvi dirki za Veliko nagrado Monaka, kjer je Caracciola med prostim treningom zaradi odpovedi zavor raztreščil svoj dirkalnik. Chiron je sam nadaljeval z dirkanjem in zmagal na dirki najvišjega ranga Grandes Épreuves za Veliko nagrado Španije, in dirkah Velika nagrada Marseilla in Velika nagrada Masaryka 1933, vse v zadnji četrtini sezone. V sezono 1934 je prestopil v Scuderio Ferrari, ki pa je tudi dirkala z dirkalniki Alfa Romeo. Že na prvi pomembnejši dirki sezone za Veliko nagrado Monaka je bil blizu zmage, saj je vodil skoraj celotno dirko, zmago pa mu je preprečila okvara krmilnega sistema, zaradi česar je komaj rešil drugo mesto. Na naslednji pomembni dirki sezone za Veliko nagrado Francije pa je dosegel svojo najveličastnejšo zmago kariere. Na krilih francoskih navijačev, ki so navijali zanj čeprav je bil Monačan, je na štartu povedel, nato pa odbijal izmenjajoče se napade Fagiolija v Mercedesu ter Caracciole in Stucka v Auto Unionu. Chiron je zmagal še na dirki za Veliko nagrado Casablance in dirki Grand Prix de la Marne. V sezoni 1935 je dosegel le eno uvrstitev na stopničke na prvenstvenih dirkah na dirki za Veliko nagrado Belgije, kjer je bil tretji, saj so močno dominirali dirkači obeh nemških moštev. Edino zmago je dosegel na dirki za Veliko nagrado Lorraina.

Mercedes-Benz in upokojitev

[uredi | uredi kodo]

Na željo Caracciole je Louis Chiron pred sezono 1936 prestopil v Mercedes-Benz, toda v sezoni je dominiral Auto Union, tako je Chiron ostal brez ene same zmage v celi sezoni, kar se mu že dolgo ni primerilo. Leta 1938 je napovedal svojo upokojitev kot dirkač, naslednje leto pa je izbruhnila druga svetovna vojna. Po koncu vojne je želelo več dirkačev vrniti na dirke, med njimi tudi Chiron.

Formula 1

[uredi | uredi kodo]

Med sezonama 1950 in 1958 je že v visoki starosti za dirkača občasno nastopal na dirkah Formule 1. Edino uvrstitev med dobitnike točk je dosegel na domači dirki za Veliko nagrado Monaka v sezoni 1950, ko je bil tretji. Skupno je nastopil na petnajstih prvenstvenih dirkah Formule 1, zadnjič v starosti 58-ih let na domači dirki za Veliko nagrado Monaka v sezoni 1958, še vedno drži rekord kot najstarejši dirkač, ki je nastopil na dirki Formule 1. Umrl je leta 1979 v Monaku.

(legenda) (odebeljene dirke pomenijo najboljši štartni položaj)

Leto Moštvo Tovarna 1 2 3 4 5 Prv Toč
1931 Usines Bugatti Bugatti ITA
Ret
FRA
1
BEL
Ret
4= 12
1932 Ettore Bugatti Bugatti ITA
Ret
FRA
4
NEM
Ret
5= 17
1935 Scuderia Ferrari Alfa Romeo BEL
3
NEM
Ret
ŠVI
Ret
ITA
ŠPA
Ret
9= 29
1936 Daimler-Benz AG Mercedes-Benz MON
Ret
NEM
Ret
ŠVI
ITA
18= 28

Popolni rezultati Formule 1

[uredi | uredi kodo]

(legenda) (odebeljene dirke pomenijo najboljši štartni položaj, poševne pa najhitrejši krog, †-uvrščen kljub odstopu)

Leto Moštvo Šasija Motor 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 Prv Toč
1950 Officine Alfieri Maserati Maserati 4CLT/48 Maserati I4s VB
Ret
MON
3
500 ŠVI
9
BEL FRA
Ret
ITA
Ret
12. 4
1951 Enrico Platé Maserati 4CLT/48 Maserati I4s ŠVI
7
500 - 0
Ecurie Rosier Talbot-Lago T26C Talbot I6 BEL
Ret
FRA
6
VB
Ret
NEM
Ret
ITA
Ret
ŠPA
Ret
1953 Louis Chiron OSCA 20 OSCA I6 ARG 500 NIZ BEL FRA
15
VB
DNS
NEM ŠVI
DNS
ITA
10
- 0
1955 Scuderia Lancia Lancia D50 Lancia V8 ARG MON
6
500 BEL NIZ VB ITA - 0
1956 Scuderia Centro Sud Maserati 250F Maserati I6 ARG MON
DNS
500 BEL FRA VB NEM ITA - 0
1958 André Testut Maserati 250F Maserati I6 ARG MON
DNQ
NIZ 500 BEL FRA VB NEM POR ITA MAR - 0

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 Record #1050554353 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. 2,0 2,1 Roglo — 1997.
  3. Statistika kariere (dirke, zmage, najboljši štartni položaji, najhitrejši krogi, podrobnejši rezultati, podrobnejša statistika) na Racing Database (angleško)
  4. Dennis David. »Louis Chiron« (v angleščini). www.ddavid.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. julija 2012. Pridobljeno 17. novembra 2007.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]