Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Osmij, 76Os |
|
| Izgovarjava | IPA: [ósmij] |
|---|
| Videz | srebrnkast, modrikast |
|---|
| Standardna atomska teža Ar, std(Os) | 190,23(3)[1] |
|---|
|
|
|
| Vrstno število (Z) | 76 |
|---|
| Skupina | skupina 8 |
|---|
| Perioda | perioda 6 |
|---|
| Blok | blok d |
|---|
| Razporeditev elektronov | [Xe] 4f14 5d6 6s2 |
|---|
| Razporeditev elektronov po lupini | 2, 8, 18, 32, 14, 2 |
|---|
|
| Faza snovi pri STP | trdnina |
|---|
| Tališče | 3033 °C |
|---|
| Vrelišče | 5012 °C |
|---|
| Gostota (blizu s.t.) | 22.59 g/cm3 |
|---|
| v tekočem stanju (pri TT) | 20 g/cm3 |
|---|
| Talilna toplota | 31 kJ/mol |
|---|
| Izparilna toplota | 378 kJ/mol |
|---|
| Toplotna kapaciteta | 24.7 J/(mol·K) |
|---|
Parni tlak
| P (Pa)
|
1
|
10
|
100
|
1 k
|
10 k
|
100 k
|
| pri T (°C)
|
2.890
|
3.150
|
3.478
|
3.875
|
4.365
|
4.983
|
|
|
| Oksidacijska stanja | −4, −2, −1, 0, +1, +2, +3, +4, +5, +6, +7, +8 (rahlo kisel oksid) |
|---|
| Elektronegativnost | Paulingova lestvica: 2.2 |
|---|
| Ionizacijske energije | - 1.: 840 kJ/mol
- 2.: 1600 kJ/mol
-
|
|---|
| Atomski polmer | empirično: 135 pm |
|---|
| Kovalentni polmer | 144±4 pm |
|---|
 Spektralne črte osmija |
|
| Pojavljanje v naravi | prvobitno |
|---|
| Kristalna struktura | heksagonalna gosto zložena (hgz) |
|---|
| Hitrost zvoka tanka palica | 4940 m/s (pri 20 °C) |
|---|
| Temperaturni raztezek | 5,1 µm/(m⋅K) (pri 25 °C) |
|---|
| Toplotna prevodnost | 87,6 W/(m⋅K) |
|---|
| Električna upornost | 81,2 nΩ⋅m (pri 0 °C) |
|---|
| Magnetna ureditev | paramagnetik |
|---|
| Magnetna susceptibilnost | 11×10−6 cm3/mol |
|---|
| Strižni modul | 222 GPa |
|---|
| Stisljivostni modul | 462 GPa |
|---|
| Poissonovo razmerje | 0,25 |
|---|
| Mohsova trdota | 7,0 |
|---|
| Trdota po Vickersu | 300 MPa |
|---|
| Trdota po Brinellu | 293 MPa |
|---|
| Številka CAS | 7440-04-2 |
|---|
|
| Odkritje in prva izolacija | Smithson Tennant (1803) |
|---|
|
| Izotop
|
Pogostost
|
Razpolovni čas (t1/2)
|
Razpadni način
|
Produkt
|
| 184Os
|
0,02%
|
stabilen
|
| 185Os
|
sint.
|
93,6 d
|
ε
|
185Re
|
| 186Os
|
1,59%
|
2,0×1015 let
|
α
|
182W
|
| 187Os
|
1,96%
|
stabilen
|
| 188Os
|
13,24%
|
stabilen
|
| 189Os
|
16,15%
|
stabilen
|
| 190Os
|
26,26%
|
stabilen
|
| 191Os
|
sint.
|
15,4 d
|
β−
|
191Ir
|
| 192Os
|
40,78%
|
stabilen
|
| 193Os
|
sint.
|
30,11 d
|
β−
|
193Ir
|
| 194Os
|
sint.
|
6 let
|
β−
|
194Ir
| |
 Kategorija: Osmij
prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference |
Osmij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Os in atomsko število 76. Osmij je težka, drobljiva modrosiva ali modrikasto črna prehodna kovina iz skupine platine. Med vsemi naravnimi kemijskimi elementi ima največjo gostoto.
Izjemna gostota osmija je posledica lantanoidne kontrakcije. Uporabljajo ga v nekaterih zlitinah s platino in iridijem. Naravni osmij nastopa kot zlitina v rudi platine; njegov tetroksid so uporabljali za barvanje tkiv in v tehnologiji prstnih odtisov. Osmijeve zlitine uporabljajo za izdelavo konic nalivnih peres, električnih kontaktov in drugih uporabah, kjer je potrebna obstojnost in trdnost.
