Razpad beta

Jedrska fizika
Jedro Nukleoni p n Jedrska snov Jedrska sila Struktura jedra Jedrska reakcija
Modeli jedra Tekoča kaplja Lupinski model jedra Model delujočih bozonov Ab initio
Razvrstitev nuklidov Izotopi – enak Z Izobare – enak A Izotone – enak N Izodiafre – enak N − Z      Izomeri – vse zgoraj enako Zrcalna jedra – Z ↔ N Stabilni Magično Liha/soda Halo Borromean
Stabilnost jedra Vezavna energija razmerje p–n Črta izpusta Otok stabilnosti Dolina stabilnosti
Radioaktivni razpad Alfa α Beta β 2β β+ zajem K/L Izomerski Gama γ Notranja pretvorba Spontano cepljenje Razpad gruče Emisija nevtrona Emisija protona Razpadna energija Veriga razpada Produkt razpada Radiogeni nuklid
Jedrska cepitev Spontana Produkti razkol para Fotocepitev
Procesi zajema elektron 2× nevtron s r proton p rp
Visokoenergijski procesi Krušenje s kozmičnimi žarki Fotodisintegracija
Nukleosinteza in jedrska astrofizika Jedrsko zlivanje Procesi: Zvezdna Veliki pok Supernova Nuklidi: Prvotni Kozmogeni Umetni
Visokoenergijska jedrska fizika Plazma kvark-gluon RHIC LHC
Znanstveniki Alvarez Becquerel Bethe A. Bohr N. Bohr Chadwick Cockcroft Ir. Curie Fr. Curie Pi. Curie Skłodowska-Curie Davisson Fermi Hahn Jensen Lawrence Mayer Meitner Oliphant Oppenheimer Proca Purcell Rabi Rutherford Soddy Strassmann Świątecki Szilárd Teller Thomson Walton Wigner
p p u

Razpad beta je radioaktivni razpad, pri katerem atomsko jedro izseva delec beta. V to skupino razpadov se uvršča razpade β⁺, β^- in ujetje elektrona.

Energijski spekter delcev β je zvezen, njihova kinetična energija leži na intervalu od 0 do zgornje meje nekaj MeV.

Pri razpadu beta imamo tudi značilnostno izsevanje žarkov manjše frekvence.

Pri razpadu β^- se nevtron v jedru pretvori v proton, delec β^- (elektron) in elektronski antinevtrino. Vrstno število se ob tem poveča za 1, masno število pa ohrani.

${\displaystyle n\rightarrow p+\beta ^{-}+{\overline {\nu }}\!\,}$

Pri razpadu β⁺ pa se proton v jedru pretvori v nevtron, delec β⁺ (pozitron) in elektronski nevtrino. Ob tem se vrstno število zmanjša za 1, masno število pa ohrani.

${\displaystyle p\rightarrow n+\beta ^{+}+\nu \!\,}$

Pri tem načinu razpada – pogost izraz zanj je tudi zajetje K – se v jedru absorbira eden od elektronov atoma, katerega jedro razpada.

${\displaystyle p+e^{-}\rightarrow n+\nu \!\,}$

Verjetneje je, da se v jedru absorbira elektron z ene od tistih elektronskih lupin, katerih elektronski oblak se kar največ prekriva z jedrom, to pa je najbolj notranja elektronska lupina, torej lupina K. Atom, ki nastane pri tem procesu, je v vzbujenem stanju, ker eden od nivojev z nizko energijo ni povsem zaseden. V osnovno stanje preide atom tako, da ta nivo zasede eden od elektronov iz višjih energijskih nivojev. Pri tem atom izseva foton, ki ima energijo za to vrsto atomov značilnih rentgenskih žarkov. Razpade z ujetjem elektrona se zato lahko zazna posredno, z merjenjem značilnih rentgenskih žarkov.