Krmin

Krmin Cormons
Občina (comune)
Città di Cormons
Glavni trg
Krmin Geografski položaj v Italiji
Koordinati: 45°57′N 13°28′E / 45.950°N 13.467°E / 45.950; 13.467
Država	Italija
Dežela	Furlanija - Julijska krajina
Pokrajina	Gorica
Frazioni	Angoris, Bornjan, Bračan, Jasih, Sveti Rok pri Bračanu, Novaje, Castelletto, Plešivo, Povia, Fornaci, Roncada, Monticello di Cormons
Upravljanje
• Župan	Roberto Felcaro (desna sredina)
Površina
• Skupno	34,6 km2
Nadm. višina	56 m
Prebivalstvo  (junij 2017)
• Skupno	7.366
• Gostota	210 preb./km2
Časovni pas	UTC+1 (CET)
• Poletni	UTC+2 (CEST)
Poštna številka	34071
Klicna koda	0481
Zavetnik	sveti Adalbert
Dan	23. april
Spletna stran	www.comune.cormons.go.it

Krmin (italijansko oz. furlansko Cormons, nemško Kremau) je naselje in občina z okoli 7.200 prebivalci v avtonomni deželi Furlaniji - Julijski krajini.

Krmin leži pod 274 mnm visoko Krminsko goro na severu Goriškega krasa. Občina, ki ima površino 34,6 km², šteje 7.366 prebivalcev. Naselje se je razvilo na slovensko-furlanski narodnostni meji ob cesti in ob železnici Gorica - Videm. V to furlansko naselje so se že od nekdaj naseljevali tudi briški Slovenci (leta 1920 so predstavljali 7 % prebivalstva).

Krmin obsega poleg samega naselja še vasi in zaselke Angoris, Bornjan (Borgnano), Bračan (Brazzano), Ceglo (Zegla, maloobmejni prehod), Fornaci, Jasih (Giassico), Monticello di Cormons, Novaje (Novali), Plešivo (Plessiva, maloobmejni prehod), Povia, Roncada in Sveti Rok pri Bračanu (San Rocco di Brazzano).

Arheološke najdbe kažejo, da je bilo območje današnjega Krmina poseljeno že v prazgodovini in rimski dobi. Trdnjava na Krminski gori, ki so jo okoli 610 napadli Obri, je bila del v Langobardskega limesa, ki je imel pomemben vpliv na slovensko narodnostno mejo na zahodu. V zgodnjem srednjem veku je bil v Krminu sedež oglejskih patriarhov za več kot stoletje (610–737).

Leta 980 je cesar Svetega rimskega cesarstva Oton II. Krmin podaril langobardskemu kralju Rodoaldu, in je kasneje prešel na oglejske patriarhe. V 11. in 12. stoletju je prišlo do spora glede lastništva med patriarhi in goriškimi grofi, ki so ga leta 1277 tudi prevzeli. Po kratki beneški okupaciji leta 1308 so ga ponovno pridobili goriški grofje.^[1] Leta 1500, po smrti zadnjega goriškega grofa Lenarta je Krmin postal del Avstrijske monarhije, razen kratkih obdobij okupacije Beneške republike (1508 - 1509) ter Napoleonove Francije. Kasneje je bil del Avstro-Ogrske, vse do konca prve svetovne vojne, po njej pa je bil priključen Italiji.

Grad na Krminski gori, ki se je razvil iz poznoantične utrdbe, je bil od leta 1618 dalje opuščen, zdaj je v ruševinah. Romarska cerkev Marije Pomočnice na južnem pobočju Krminske gore je bila zgrajena 1636 v beneškem manierističnem slogu; tudi na glavnem oltarju iz 17. stoletja se prepletajo elementi beneške in severne renesanse.

V zgodovinskem središču naselja je ohranjen precejšen del srednjeveškega obzidja. Na mestu starejše cerkve v letih 1736 do 1770 zgradili župnijsko cerkev sv. Adalberta v obliki poznobaročne dvoranske stavbe.

Po popisu prebivalstva iz leta 1971 se je 4,4 % prebivalcev v Občini Krmin opredelilo, da so Slovenci.^[2]

	Koren (Corno di Rosazzo)	Dolenje v Brdih (Dolegna del Collio)	Brda (SLO)
	Sveti Ivan ob Nadiži (San Giovanni al Natisone)		Števerjan (San Floriano del Collio)
		Krmin
		Mariano del Friuli ; Medeja (Medea)	Koprivno (Capriva del Friuli) ; Moraro

• Denis Godeas
• Sergio Marcon

• Trinko, Ivan: Beneška Slovenija; Hajdimo v Rezijo ! Celje, Mohorjeva družba Celje, 1980 (COBISS)
• Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9.
• Brecelj, Marijan (1983). Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom. Mohorjeva družba Celje. COBISS 21146112.

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Krmin