Gradež, Gorica
Gradež Grado | |
|---|---|
| Comune di Grado | |
 Staro mestno jedro | |
  Gradež Geografski položaj v Italiji | |
| Koordinati: 45°40′40″N 13°23′41″E / 45.67778°N 13.39472°E | |
| Država |  Italija |
| Dežela | Furlanija - Julijska krajina |
| Pokrajina | Gorica (1927–2017) |
| Frazioni | Boscat, Fossalon, Pineta, Primero, Val Cavarera |
| Upravljanje | |
| • Župan | Dario Raugna (občinska lista) |
| Površina | |
| • Skupno | 114 km2 |
| Nadm. višina | 2 m |
| Prebivalstvo (31. avgust 2008) | |
| • Skupno | 8.650 |
| • Gostota | 76 preb./km2 |
| Demonim | sl. Gradežan, Gradežanka it. Gradese |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletni | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 34073 |
| Klicna koda | 0431 |
| Zavetnik | sveti Mohor in Fortunat |
| Dan | 21. julij |
| Spletna stran | Uradno spletno mesto |
Gradež, (italijansko Grado, furlansko Grau) je mesto, pristanišče in sedež istoimenske občine z okoli 9.000 prebivalci v italijanski deželi Furlaniji - Julijski krajini.
Lega
[uredi | uredi kodo]Naselje leži v tržaškem zalivu sredi Gradeške lagune oz. na njenem južnem robu ob ustju Tržaškega zaliva. Že v času Avstro-Ogrske je bil Gradež evropsko znano letovišče in klimatsko zdravilišče. Ob turističnih dejavnostih ohranja precejšen pomen tudi ribolov. V začetku 21. stoletja se je ponašal z več kot milijon turističnih prenočitev letno v hotelih in avtokampih. Turistična plovila imajo na razpolago priveze v pristanih Porto San Vito in Lega Navale ter v marinah S. Marco in La Couve. Od kanala della Schiusa vozijo tudi potniške ladjice na otok Barbano, ki se nahaja sredi lagune.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]
Naselbino na otoku je že v antiki s kopnim povezoval nasip in razvila se je v trgovsko in pristaniško obmestje Ogleja. Pomen mesta (Gradus oziroma Castrum gradense) je zrastel, ko so leta 452 Huni zavzeli in porušili Oglej ter so se v Gradež umaknile množice beguncev. Mesto je imelo do 2. polovice 4. stoletja krščanski značaj, njegova vloga pa je dosegla vrh v 2. polovici 6. stoletja. Po langobardskem zavzetju Ogleja se je v letih 568/69 v Gradež trajno preselil sedež oglejske cerkve, ki je bila od 557 v sporu z bizantinskim cesarjem in papežem. Najpomembnejši dogodek je bila sinoda škofov oglejskega patriarhata leta 579. Gradeški patriarh se je po beneški osvojitvi Gradeža leta 1156 preselil v Benetke, kamor so skoraj 300 let kasneje, po dokončni osvojitvi s strani Benetk, leta 1451 prenesli tudi formalni naslov patriarhata[1], zaradi česar je pomen Gradeža upadel.
Zgodovinske znamenitosti
[uredi | uredi kodo]- Bazilika sv. Evfemije, z osmerokotno krstilnico, je iz poznega 5. stoletja. Sedanji izgled je rezultat rekonstrukcije očeta Elije (579). Zvonik je bil dodan v 15. stoletju. Glavna znamenitost so mozaična tla iz 6. stoletja (restavrirana 1946-48).
- Severovzhodno od mesta, sredi lagune, leži otoček Barbana s cerkvijo, pomemben romarski kraj tudi za Slovence s Tržaškega, iz Posočja, Beneške Slovenije in Istre.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ France M. Dolinar, Aleš Gabrič, Boris Golec, Miha Kosi, Tomaž Nabergoj [tematski zemljevidi Mateja Rihtaršič] (2011). Slovenski zgodovinski atlas. Ljubljana: Nova revija. str. 82.
{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
Viri
[uredi | uredi kodo]- Bandelj Andrej, Tržaško in Goriško, Založba ZRC, Ljubljana, 2010 (COBISS) ISBN 978-961-254-184-2
- Brecelj, Marijan (1983). Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom. Mohorjeva družba Celje. COBISS 21146112.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Turistične informacije o Gradežu (angl.)
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Drugo | |
