Kokosov rak

Kokosov rak; Fosilni razpon: Neogen–recentno, 23–00 Ma PreЄ Є O S D C P T J K Pg N
	;
Ohranitveno stanje taksona
	; ranljiv (IUCN)
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Animalia (živali);
Deblo:	Arthropoda (členonožci);
Poddeblo:	Crustacea (raki);
Razred:	Malacostraca (višji raki);
Red:	Decapoda (deseteronožci);
Naddružina:	Paguroidea;
Družina:	Coenobitidae;
Rod:	Birgus; Leach, 1816
Vrsta:	B. latro;
Znanstveno ime
	Birgus latro; (Linnaeus, 1767)
	; Življenjski prostor kokosovega raka; rdeče točke predstavljajo primarne habitate, rumene pa sekundarne habitate.
Sinonimi
	Cancer crumenatus Rumphius, 1705 (pre-Linnean); Cancer crumenatus orientalis Seba, 1759; Cancer latro Linnaeus, 1767; Birgus laticauda Latreille, 1829;

Kokosov rak, tudi kokosov tatič (znanstveno ime Birgus latro), je vrsta kopenskega raka, ki prebiva na otokih v Indijskem in Pacifiškem oceanu.^[4] Največja in najgostejša populacija kokosovih rakov se nahaja na Božičnem otoku.^[5] Je največji kopenski členonožec na svetu, njegova velikost pa verjetno predstavlja tudi zgornjo mejo velikosti za kopenske živali z zunanjim skeletom v recentni Zemljini atmosferi.^[6] Razpon nog lahko doseže 1 m, tehta pa okoli 4 kg.^[7]

Je edini predstavnik rodu Birgus in je soroden kopenskim rakom samotarjem iz rodu Coenobita. Podobno kot slednji mladi kokosovi raki živijo v zapuščenih polžjih hišicah, vendar odrasli osebki opustijo navado zaradi razvoja zunanjega skeleta. Barva telesa sega od oranžno-rdeče do vijolično-modre; povečini je modra prevladujoča barva, vendar na nekaterih območjih, kot so Sejšeli, prevladuje rdeča.^[4] Dihalni organi so prilagojeni na privzem kisika iz ozračja.^[8] Kokosov rak ne more plavati in lahko utone, če je potopljen predolgo.^[4] Imajo dobro razviti voh, ki jim pomaga pri iskanju hrane.^[5]

Čez dan se skrijejo v podzemne rove ali špranje med kamni, da zmanjšajo izgubo vode zaradi vročine. Nekateri osebki so aktivni tudi čez dan, verjetno zaradi prednosti pri iskanju hrane pred drugimi, med visoko vlago v zraku ali deževjem pa zaradi olajšanega dihanja.^[9]

Parjenje poteka na kopnem, vendar samice izležejo jajčeca v morje, iz katerih se izležejo ličinke. Te prebivajo kot plankton 3-4 tedne, nato se ustalijo na morskem dnu in se vselijo v zapuščeno polžjo hišico.^[6] Spolno zrelost dosežejo pri 5 letih, življenjska doba pa lahko znaša do 60 let.^[8]

Prehranjujejo se s sadeži, semeni in kokosovimi orehi, včasih tudi z mrhovino.^[8] Navkljub imenu kokosovi orehi ne sestavljajo večino prehrane, kar je v nasprotju s splošnim prepričanjem. Kokosov rak je sicer sposoben splezati na palmo, vzeti oreh in ga odpreti na tleh.^[10]

Pri prebivalcih Jugovzhodne Azije in Pacifika kokosov rak velja za specialiteto tamkajšnjih kuhinj, poleg tega pa naj bi učinkoval kot afrodiziak. Zaradi intenzivnega lova je potencialno ogrožena vrsta na nekaterih območjih.^[11]

Sklici in opombe

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Kokosov rak.

↑ Cumberlidge, N. (2020). »Birgus latro«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2020: e.T2811A126813586. doi:10.2305/IUCN.UK.2020-2.RLTS.T2811A126813586.en. Pridobljeno 19. novembra 2021.
↑ McLaughlin, Patsy (2010). McLaughlin, P. (ur.). »Birgus latro (Linnaeus, 1767)«. World Paguroidea database. World Register of Marine Species. Pridobljeno 3. marca 2011.
↑ McLaughlin, Patsy A.; Komai, Tomoyuki; Lemaitre, Rafael; Rahayu, Dwi Listyo (2010). Low, Martyn E. Y.; Tan, S. H. (ur.). »Part I – Lithodoidea, Lomisoidea, and Paguroidea« (PDF). Zootaxa. Annotated checklist of anomuran decapod crustaceans of the world (exclusive of the Kiwaoidea and families Chirostylidae and Galatheidae of the Galatheoidea). Suppl. 23: 5–107. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 22. januarja 2012.
↑ ^4,0 ^4,1 ^4,2 Fletcher WJ. (1993). »Coconut crabs«. V Andrew Wright & Lance Hill (ur.). Nearshore Marine Resources of the South Pacific: Information for Fisheries Development and Management. Suva, Fidži: International Centre for Ocean Development. str. 643–81. ISBN 978-982-02-0082-1.
↑ ^5,0 ^5,1 Hansson BS s sod. (2010). »The neural and behavioral basis of chemical communication in terrestrial crustaceans«. V Thomas Breithaupt & Martin Thiel (ur.). Chemical Communication in Crustaceans. New York: Springer. str. 149–73. doi:10.1007/978-0-387-77101-4_8. ISBN 978-0-387-77100-7.
↑ ^6,0 ^6,1 Drew MM s sod. (2010). »A review of the biology and ecology of the Robber Crab, Birgus latro (Linnaeus, 1767) (Anomura: Coenobitidae)«. Zoologischer Anzeiger. 249 (1): 45–67. doi:10.1016/j.jcz.2010.03.001.
↑ World Wildlife Fund. (2001). »Maldives-Lakshadweep-Chagos Archipelago tropical moist forests (IM0125)«. Terrestrial Ecoregions. National Geographic. Pridobljeno 15. aprila 2009.
↑ ^8,0 ^8,1 ^8,2 Greenaway P. (2003). »Terrestrial adaptations in the Anomura (Crustacea: Decapoda)« (PDF). Memoirs of Museum Victoria. 60 (1): 13–26.
↑ Hartnoll R. (1988). »Evolution, systematics, and geographical distribution«. V Burggren WW & McMahon BR. (ur.). Biology of the Land Crabs. Cambridge: Cambridge University Press. str. 6–54. ISBN 978-0-521-30690-4.
↑ Burton M & Burton R. (2002). »Robber crab«. The International Wildlife Encyclopedia. Zv. 16 (3. izd.). Marshall Cavendish. str. 2186–7. ISBN 978-0-7614-7282-7.
↑ »Coconut crab (Birgus latro)«. ARKive. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. novembra 2015. Pridobljeno 24. oktobra 2011.

[iucn_status_19_November_2021-1] Cumberlidge, N. (2020). »Birgus latro«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2020: e.T2811A126813586. doi:10.2305/IUCN.UK.2020-2.RLTS.T2811A126813586.en. Pridobljeno 19. novembra 2021.

[McLaughlin2010-2] McLaughlin, Patsy (2010). McLaughlin, P. (ur.). »Birgus latro (Linnaeus, 1767)«. World Paguroidea database. World Register of Marine Species. Pridobljeno 3. marca 2011.

[McLaughlin2010b-3] McLaughlin, Patsy A.; Komai, Tomoyuki; Lemaitre, Rafael; Rahayu, Dwi Listyo (2010). Low, Martyn E. Y.; Tan, S. H. (ur.). »Part I – Lithodoidea, Lomisoidea, and Paguroidea« (PDF). Zootaxa. Annotated checklist of anomuran decapod crustaceans of the world (exclusive of the Kiwaoidea and families Chirostylidae and Galatheidae of the Galatheoidea). Suppl. 23: 5–107. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 22. januarja 2012.

[fletcher1993-4] 4,0 ^4,1 ^4,2 Fletcher WJ. (1993). »Coconut crabs«. V Andrew Wright & Lance Hill (ur.). Nearshore Marine Resources of the South Pacific: Information for Fisheries Development and Management. Suva, Fidži: International Centre for Ocean Development. str. 643–81. ISBN 978-982-02-0082-1.

[hansson2010-5] 5,0 ^5,1 Hansson BS s sod. (2010). »The neural and behavioral basis of chemical communication in terrestrial crustaceans«. V Thomas Breithaupt & Martin Thiel (ur.). Chemical Communication in Crustaceans. New York: Springer. str. 149–73. doi:10.1007/978-0-387-77101-4_8. ISBN 978-0-387-77100-7.

[drew2010-6] 6,0 ^6,1 Drew MM s sod. (2010). »A review of the biology and ecology of the Robber Crab, Birgus latro (Linnaeus, 1767) (Anomura: Coenobitidae)«. Zoologischer Anzeiger. 249 (1): 45–67. doi:10.1016/j.jcz.2010.03.001.

[7] World Wildlife Fund. (2001). »Maldives-Lakshadweep-Chagos Archipelago tropical moist forests (IM0125)«. Terrestrial Ecoregions. National Geographic. Pridobljeno 15. aprila 2009.

[Greenaway2003-8] 8,0 ^8,1 ^8,2 Greenaway P. (2003). »Terrestrial adaptations in the Anomura (Crustacea: Decapoda)« (PDF). Memoirs of Museum Victoria. 60 (1): 13–26.

[9] Hartnoll R. (1988). »Evolution, systematics, and geographical distribution«. V Burggren WW & McMahon BR. (ur.). Biology of the Land Crabs. Cambridge: Cambridge University Press. str. 6–54. ISBN 978-0-521-30690-4.

[10] Burton M & Burton R. (2002). »Robber crab«. The International Wildlife Encyclopedia. Zv. 16 (3. izd.). Marshall Cavendish. str. 2186–7. ISBN 978-0-7614-7282-7.

[11] »Coconut crab (Birgus latro)«. ARKive. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. novembra 2015. Pridobljeno 24. oktobra 2011.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

[8]

[9]

[10]

[11]