Bovški sir

Bovški sir
Druga imena	Formaggio di Plezzo
Država izvora	Slovenija
Regija	Posočje
Mesto	Bovec
Izvor mleka	domača ovca
Pasterizacija	tradicionalno ne
Tekstura	srednje do zelo trd
Dimenzije	20 do 28 cm (premer) 8 do 12 cm (višina)
Teža	cca. 2.5 do 5 kg
Čas staranja	1–3 mesecev, odvisno od variante
Certifikat	Zaščitena označba porekla
Poimenovan po	Bovec

Bovški sir je trdi ovčji sir z zaščitenim geografskim poreklom, iz območja občine Bovec.

Premer okroglega hlebca, visokega 8 do 12 cm, je 20 do 28 cm. Teža hlebca, z ozirom na velikost, variira med 2,5 in 5 kg. Skorja bovškega sira je sivo rjave do zamolklo bež barve, čvrsta, gladka, ravna, obodna stran je rahlo izbočena, robovi so zaobljeni. Testo je enakomerno bež barve, kompaktno, elastično, povezano, s školjkastim lomom, vendar ne drobljivo, z redkimi enakomerno razporejenimi očesi, velikosti pšenice ali redkimi drobnimi luknjicami, celo majhnimi razpokami, ki pa ne prevladujejo. Testo dlje zorjenih sirov je kompaktnejše in lomljivejše. Okus sira je aromatičen, poln, intenziven in rahlo pikanten, značilen za klasično zorjeni ovčji sir. Sir je odličen za ribanje in rezanje.

Bovški sir je ime dobil po kraju Bovec,^[1] kjer so ga od nekdaj izdelovali po tradicionalni metodi na visokogorskih planinah. Prvič se je pod imenom Formaggio di Plezzo vero - Bovški sir, po dosedaj dosegljivih pisnih virih pojavil 12. aprila 1756, na ceniku sirov v mestu Videm, katerega original hrani državni arhiv v Vidmu.^[2] Danes bovški sir izdelujejo na kmetijah in na dveh visokogorskih planinah - planšarijah.

Bovški sir izdelujejo iz surovega ovčjega mleka ali mešanice ovčjega, kozjega in kravjega mleka. Delež kozjega ali kravjega mleka ne sme presegati 20 odstotkov celotne količine. Večino mleka, ki ga predelajo v bovški sir, namolzejo od ovac avtohtone bovške pasme.^[1] Bovški sir zorijo od 60 do 90 dni, lahko pa tudi do dve leti, da postane primeren za ribanje.

Originalni Bovški sir se označuje tudi s pripadajočim znakom Skupnosti za živilo z zaščiteno označbo porekla, ter z nacionalnim simbolom kakovosti.

• Renčelj, Stanko (1995). Siri nekdaj in zdaj. Kmečki glas, Ljubljana. COBISS 51564544.
• Orešnik, Irena; Polak, Mojca (2008). Obožujem sir. Kmečki glas, Ljubljana. COBISS 241223680=.
• Slanovec, Tatjana (1982). Sirarstvo. Kmečki glas, Ljubljana. COBISS 13234689.
• Donelly, Catherine (2016). The Oxford Companion to Cheese. Oxford University Press, New York. COBISS 3915400. ISBN 978-0-1993-3088-1. (angleško)
• Žagar, Vojko (2017). Tolminsko sirarstvo, tisočletna kultura. samozal., Tolmin. COBISS 292586496. ISBN 978-961-288-086-6.
• Fischione, Alfonz (1998). Sirarstvo na Tolminskem, Kobariškem in Bovškem. Kmečki glas, Ljubljana. COBISS 75171328.

Ta članek o prehrani je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

• p
• p
• u