Azerbajdžanščina

Azerbajdžanščina
Azeri
Azərbaycan dili / Azərbaycanca / Azəri dili / Azəricə آذربایجان دیلی / آذربایجانجا / آذری دیلی / آذریجه
Izgovarjava	ɑzærbɑjdʒɑn dili
Materni jezik	Iran, Azerbajdžan, Turčija, Gruzija, Rusija, Afganistan, Irak, Turkmenistan, Sirija[1]
Etničnost	Azerbajdžani
Št. maternih govorcev	22,7 milijonov (2007)[2]
Jezikovna družina	turški oguški zahodni oguški azerbajdžanščina
Pisava	latinica (azerbajdžanska abeceda) in prej cirilica v Azerbajdžanu, perzijska pisava v Iranu turška Braillova pisava
Uradni status
Uradni jezik	Azerbajdžan (severna azerbajdžanščina)  Rusija - Eden izmed uradnih jezikov v Dagestanu.
Regulator	Azerbaijan National Academy of Sciences
Jezikovne oznake
ISO 639-1	az
ISO 639-2	aze
ISO 639-3	aze – vključene oznake Posamezne oznake: azj – severna azerbajdžanščina azb – sužna azerbajdžanščina
Glottolog	azer1255  North Azeri–Salchuq sout2696  South Azeri–Qashqa'i
Linguasphere	del 44-AAB-a
Govorci azerbajdžanščine
Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Azerbajdžánščina,^[3] azerščina ali azerbajdžanska turščina^[4] je jezik iz turške skupine jezikov. Število govorcev azerbajdžanščine je negotovo, ker so razpršeni po številnih državah, bilo pa naj bi med 28 in 35 milijoni, V Azerbajdžanu je statistični urad ugotovil, da ažerbajdžansko govori 9.235.001 državljan. Precej več pa je azerbajdžanskih govorcev v Iranu, po različnih ocenah od 14,5 do 18 milijonov (po podatkih CIA ^[5]).

Azerbajdžanščina je eden izmed jezikov oguške skupine turških jezikov, ki so dovolj sorodni, da se govorci lahko sporazumevajo. V tej skupini so tudi turščina, gagavščina in turkmenščina, kar vzpostavlja obširno sporazumevalno območje od jugovzhodne Evrope do Srednje Azije.

Azerbajdžanska narodna in jezikovna identiteta se je vzpostavila v zadnjih sto letih. Pred tem so pripadnike poimenovali z različnimi približnimi oznakami: Turki, Tatari, kavkaški Muslimani.

V Azerbajdžanu za pisanje v državnem jeziku sedaj uporabljajo latinico; od leta 1938 do 1991 (in delno še sedaj) so pisali v cirilici, pred tem od leta 1929 do 1938 v latinici z drugačnim naborom znakov. Zgodovinsko so azerbajdžansko pisali izključno v perzijsko-arabski pisavi, kar je še sedaj v navadi v Iranu.

Tabela za prečrkovanje (abecedni vrstni red se pri posamezni varianti pisave razlikuje):

Tujke vedno pišejo fonetično, tudi v latinici: namesto "Bush" (angleški priimek) pišejo"Buş", namesto "Schröder" (nemški priimek) pišejo "Şröder".

Wikipedija - azerbajdžanščina