JozefD
Wikipedija je obsežen projekt, v katerem se zlahka izgubiš. Zato je na vsaki strani spletišča levo zgoraj na razpolago povezava na stran za pomoč.
Za začetek si lahko prebereš uvodna navodila za urejanje in spreminjanje strani projekta. Preizkušanju urejanja je namenjen peskovnik. | |
Na pogovornih straneh, ne pa tudi v člankih, se podpisuj. Podpišeš se s štirimi tildami, takole: ~~~~.
Svetujem ti, da se seznaniš tudi s pravili in smernicami projekta: | |
Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš prispeval/-a oziroma dodal/-a v članke. Vendar pri tem natančno upoštevaj stroga pravila glede uporabe slik in spoštuj avtorske pravice. | |
Če želiš, se lahko vpišeš na sezname Wikipedistov in na svoji uporabniški strani navedeš jezike, ki jih govoriš ter druge podatke o sebi (od kod prihajaš, s čim se še ukvarjaš itd.)
Če imaš še katero vprašanje: |
Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko veselja pri delu!
--Tone 15:05, 28 oktober 2006 (CEST)
Pozdrav
urediHvala za tvoje prispevke. Še bolj bi nas razveselil, če bi se na kratko predstavil na svoji uporabniški strani :). LP, --Klemen Kocjančič (Pog. - Talk) 19:41, 6 november 2006 (CET)
Slom
urediTvoj članek o "naselju" Slom sem odstranil, saj naselje z tem imenom v Sloveniji ne obstaja. Slom je (morda) le zaselek v naselju Ponikva. To je razvidno iz popisa prebivalstva, nVatlasa, zemljevidov najdi.si
Vsebina je še vedno shranjena pod Pogovor:Anton Martin Slomšek, morda jo dodaj v tisti članek, oz k naselju Ponikva
--Slodave 21:23, 6 november 2006 (CET)
Slike
urediZdravo. Ko nalagaš slike, kot je npr. Slika:Barbara Celjska.gif, ne pozabi dodati vira, avtorja (če ga poznaš) in licence, pod katero se slika lahko uporablja. Za tole bo {{PD}} verjetno v redu, saj je slika že stara. Več o tem najdeš na WP:SLIKE, če pa kaj ni jasno, pa kar vprašaj. Tole z licencammi je na začetku vedno bolj komplicirano... LP --Tone 23:02, 18 november 2006 (CET)
Podobno je s Slika:Hermanpotret.jpg. Če so slike tvoje delo, jih raje nalagaj v Zbirko = http://commons.wikimedia.org/ lp.,--Ziga 23:39, 18 november 2006 (CET)
Besedilo, ki si ga vnesel v geslo je povsem enako kot tisto na tejle strani. Če nisi ti avtor tega prvotnega besedila je to kršitev avtorskih pravic in bomo morali besedilo izbrisati! Kako je torej s tem? --IP 213 00:59, 3 december 2006 (CET)
- Nekaj tvoji gesel, ki brez izjeme izvirajo iz istega vira, sem dodal med kršitve AP: Wikipedija:Težave z avtorskimi pravicami. če svojega ravnanja ne misliš pojasniti, pa bom predlagal, naj administratorji blokirajo tvoj račun. Dodajanje avtorsko zaščitenih vsebin namreč zelo škodi WP in ni dovoljeno! Kaj torej nameravaš storiti. (Enostavno premetavanje stavkov seveda ni dovolj). --IP 213 14:00, 3 december 2006 (CET)
- Ne vandalizirajte in ne brišite vsebine člankov!
- Vsebina, ki ste jo dodali mora biti vaše lastno delo, ali pa morate zanjo imeti dovoljenje avtorja. V nasprotnem primeru bo izbrisana!
- Članek poskusite oblikovati v slogu enciklopedije: poglejte si slog že obstoječih člankov. Ukaze urejevalnika preizkušajte v Peskovniku.
--Ziga 15:33, 3 december 2006 (CET)
Poglej pogovor tukaj. -- Ziga 00:05, 18 december 2006 (CET)
Sporno avtorstvo
urediŠe en grad si vzel s spletne strani. Ne otežuj nam dela s preverjanjem in izločanjem kopij, ki jih nalagaš: http://www.gradovi.net/show.php?id=37&lang=slo
lp., Ziga 23:45, 15 januar 2007 (CET)
Slovnica
urediKo napišeš: "Grad Čušperk (nemško Zobelsberg ) je stal vrh skalnatega hriba Stari grad nad istoimensko vasjo južno od Grosuplja, od katerega so ostale le še skromne razvaline", si napisal, da so razvaline ostale od Grosuplja! Prav je: "Grad Čušperk (nemško Zobelsberg), od katerega so ostale le še skromne razvaline, je stal vrh skalnatega hriba Stari grad nad istoimensko vasjo južno od Grosuplja."
Seveda pa upam, da spet ne kopiraš/prepisuješ, ampak si gesla na podlagi navednih virov napisal sam? --IP 213 21:25, 2. september 2007 (CEST)
Prepisovanje - opozorilo
urediTo je zadnje opozorilo za tvoje ponovno kopiranje avtorsko zaščitene vsebine s spletne strani gradovi.net, tokrat v članke Grad Šenek, Grad Ekenštajn in Grad Stopnik (vsi so že brisani). Brisal sem tudi dodatek v grad Turn (skopiran od tukaj) Namerno kršenje avtorskih pravic smatramo v Wikipediji za vandalizem, in če boš s tem nadaljeval, ti bomo preprečili urejanje. Ti res ni jasno da ima lahko zaradi tebe Wikipedija pravne težave? — Yerpo Ha? 13:08, 24. januar 2010 (CET)
Povezovanje datumov
urediŽe nekaj časa velja pravilo, da datumov in letnic ne povezujemo. Prosim, upoštevaj ga. --IP 213 (pogovor) 08:37, 3. april 2012 (CEST)
- Pravilo, da letnic ne povezujemo - z izjemo biovrstice - še vedno velja. Tudi zate! --IP 213 (pogovor) 21:34, 18. april 2012 (CEST)
Global account
urediHi JozefD! As a Steward I'm involved in the upcoming unification of all accounts organized by the Wikimedia Foundation (see m:Single User Login finalisation announcement). By looking at your account, I realized that you don't have a global account yet. In order to secure your name, I recommend you to create such account on your own by submitting your password on Special:MergeAccount and unifying your local accounts. If you have any problems with doing that or further questions, please don't hesitate to contact me on my talk page. Cheers, DerHexer (pogovor) 01:57, 17. januar 2015 (CET)
Urejanje Wikipedije smo ti morali začasno preprečiti. Izpraznitve strani, dodajanje naključnega besedila ali reklam, namerno zavajajoči podatki, kršitve avtorskih pravic ali ponavljajoče se in hude kršitve nepristranskega stališča se namreč obravnavajo kot vandalizem. Če želiš prispevati koristneje, te po preteku blokade vabimo, da se nam ponovno pridružiš. {{odblokiraj|razlog=Tu vstavi obrazložitev ~~~~}} |
Ker opozorilo glede kršenja avtorskih pravic ni zaleglo, sklepam, da to počneš namerno, zato sem te blokiral. Tokrat za dva tedna. Vsaka nadaljnja blokada bo eksponentno daljša. — Yerpo Ha? 13:16, 25. junij 2015 (CEST)
Odvetništvo
urediPozdravljen. Slučajno sem naletel na ta članek in se sprašujem, kaj pomenijo izrazi odvetniški in odvetništvo, ki jim v SSKJ ne najdem ustrezne razlage. Morda gre za lastništvo oziroma za lastninsko pravico? --Radek (pogovor) 10:41, 28. september 2016 (CEST)
- Pozdravljen. Pri zadevi ali uporabi izrazov, ki jih navajaš, ko gre za omenjanje zgodovinskih odnosov ali razmerij v fevdalnem času na nemškem območju v povezavi s cerkvami in samostani imamo pri fevdalni inštituciji "Vogt" in "Vogtei" v več jezikih problem prevajanja tega izraza. To velja tudi za angleščino in ne samo slovenščino. Menim, da je razlog v tem, da tega razmerja (pravico in obveznost) npr. v Angliji niso poznali, slovenskega jezika pa v fevdalnem času tudi niso uporabljali ali razvili za nekaj, kar je bilo v uporabi v ozkem krogu plemiškega fevdalnega razreda (ki ga Slovenci skoraj nismo imeli) in še to samo na območju Nemškega sveto-rimskega cesarstva. Pomagamo si lahko s sekundarnim virom in to je latinščino, ki so jo takrat kar obvezno uporabljali v cerkvenih krogih in tam je za "Vogt" uporabljen "advocatus". Je pa treba ta "fevdalni inštitut" tudi vsebinsko razumeti in tu ne gre za "lastništvo" ali "lastninsko pravico" ampak določen sklop pravic in obveznosti, ki jih je pridobil graditelj ali ustanovitelj cerkve ali samostana oziroma kasneje nasledil (tudi kupil) njihov pravni naslednik. Tako se je izraz "odvetništvo" za ta fevdalni inštitut ali odnos udomačil tudi med slovenskimi zgodovinarji. To rabo lahko najdemo v mnogih slovenskih zgodovinskih delih, ki se nanašajo na srednji vek in fevdalizem. Je pa res zanimivo, da je to spregledano v SSJK. (JozefD (pogovor) 19:01, 28. september 2016 (CEST))
- Hvala za razlago, ki mi je bila prav potrebna, v kolikor nemščine ne obvladam. Bolje poznam pa latinščino, zato bi pripomnil, da advocatus pomeni tudi upravitelj, ki se mi zdi v tem primeru boljši prevod. Vsaj za današnje pojmovanje (in današnjo slovenščino) je odvetnik samo branilec določenih pravic, ni pa njihov osebni nosilec, je torej samo posrednik med zakonom in privatno stranko; nasprotno je upravitelj dejanski nosilec pravic in dolžnosti. Praviš, da se je izraz odvetništvo udomačil pri slovenskih zgodovinarjih in osebno nimam virov, ki bi trdili tako ali drugače. Mislim pa, da bi bilo v tem primeru nujno, da se beseda obrazloži v članku ali vsaj v opombah, da ne bo nesporazumov. Če nam je prav ali ne, za enkrat je SSKJ še vedno "biblija" slovenskega jezika in edini, ki odloča, kaj je pravilno in kaj ne, kaj se uporablja in kaj ne: če SSKJ ne upošteva nekega izraza, pomeni, da je njegova raba nedovoljena, čeprav se je morda v določenih krogih udomačila. --Radek (pogovor) 11:16, 29. september 2016 (CEST)
- Hvala za odziv, s katerim pa se ne da kar počez strinjati. Če osebno nimaš virov, še ne moreš zavračati ali na lahko obtoževati druge da nekaj delajo nedovoljeno. No najprej glede virov: te v sedanji dobi lahko hitro izbrskaš na spletu. Dajem ti jih par, ki sem jih na hitro dobil na vpis samo enega gesla.
- Rezultati 1) V primežu medplemiških prerivanj https://books.google.co.in/books?isbn=9612700400 Tone Ravnikar, Jonatan Vinkler, Andrej Hozjan - 2010 Po smrti zadnjega vovbrškega grofa leta 1322 je samostan za svojega odvetnika najprej izbral Pfanberškega grofa Ulrika IV.68 Možnost, ki se je pokazala kot ... 2) Historični seminar 7 - Stran 10 - Rezultati Googlovega iskanja knjig https://books.google.co.in/books?isbn=961254140X Katarina Šter, Mojca Žagar - 2009 - Europe Odvetnik (advocatus, (Kirchen)vogt) določene cerkve ali samostana je bil laik, zemljiški gospod... Odvetnik je bil prvotno dolžan svojega varovanca zastopati na svetnem sodišču in ga pred napadalci po potrebi braniti z orožjem. V zameno za to je ... 3)Arhivalija meseca (Januar 2016) | Arhiv RS www.arhiv.gov.si/si/delovna_podrocja/razstavna.../arhivalija_meseca_januar_2016/ Pol tisočletja pomiritve spora med mekinjskim samostanom in mestom Kamnik ... Friderik Gallenberg (Fridrichen Gallenberger), odvetnik samostana Mekinje, ...
- Nadalje pa moram pripomniti, da trditev, da če nečesa ni (ali še ni) v SSKJ, da je potem raba nedovoljena, preprosto ne drži. Hvala bogu. Ker jezik je živ (slovenski za razliko od latinskega, ki je mrtev) in posebna kvaliteta ali sposobnost je, da se jezik stalno razvija. In predvsem to je pomembno, da najde svoje izraze za neke pojme, ki so novi in so nastali v drugih jezikih. Zato je slovenščina tako čudovita, ker je našla svoje izraze kot je "zgoščenka", "padalo" in padalec, kar pri vsaj teh dveh izrazih ni uspelo nekaterim drugim slovanskim jezikom, ki uporabljajo tujke npr. CD ali cede, parašut, parašutist...
- Če sem uspel podati kakšno informacijo in misel, ki ti je nova in jo kot tako sprejmeš, bom vesel, če pa ne pa tudi prav. Jaz se v zrelih letih skoraj vsak dan naučim kaj novega. JozefD (pogovor) 13:02, 1. oktober 2016 (CEST).
Tisto o SSKJ je bilo samo moje mnenje, žal sem ga preveč "ostro" povedal, se opravičujem. Razpravo o živem jeziku in njegovem razvoju pa prepuščam strokovnjakom, nisem slavist ali jezikoslovec. V glavnem sem hotel pripomniti le, da se mi zdi potrebno, da se beseda obrazloži v besedilu članka ali v opombah, in sicer prav zaradi njene odsotnosti v slovarju. Morda bi bilo celo dovolj, da se ta pogovor (delno) prestavi na pogovorno stran članka. --Radek (pogovor) 18:16, 1. oktober 2016 (CEST)
Poppo I. ...
urediHvala za novo geslo, vendar bodi bolj natančne, ko urejaš. Bilo je polno dvojnih presledkov, v tekstu so bili ostanki angleščine, prav tako uvodna vrstica ni upoštevala dogovora. Geslo sem poleg tega prestavil, da je poimenovanje bolj skladno z drugimi, kjer imamo tudi Henrik Francoski ali Jakob Angleški brez oklepajev. IP 213 (pogovor) 14:26, 26. januar 2018 (CET)
Pravopis
urediSpoštovani kolega wikipedist, nekaj člankov sem popravilo, ostale pa predlagam, da popraviš sam. V slovenščini poznamo decimalno vejico in ne piko, kot v angleščini, s piko pa ločimo tisočice le v primeru velikih števil in ne tistih do 9999. Preveč je tudi vejic, pa še kaj se je našlo. Saj ne da sem jaz slavist, pa vendar. Popravila sem tudi več notranjih povezav za katere članki že obstajajo in jih očitno nisi našel. Tudi mene pri iskanju moti to slovenjenje azijskih jezikov, a se da. --Ljuba brank (pogovor) 10:13, 7. oktober 2019 (CEST)
Predloge
urediPozdravljen, opazil sem, da si začel dodajati predloge v članke povezanimi s turškimi ljudstvi. Predlogo je treba najprej ustvariti na posebni strani z imenom Predloga:, v tem primeru sem ti že jaz ustvaril stran Predloga:Turška ljudstva. Tako, da ti kode ni treba kopirati na vsako stran posebej, temveč samo na stran predloge. Predlogo nato v člankih kličeš z ukazom:
{{Turška ljudstva}}
torej v zavitih oklepajih. Predloga je lahko zaprta, npr.:
{{Turška ljudstva | state = collapsed}}
ali pa odprta:
{{Turška ljudstva | state = expanded}}
Razprava za združitev strani Grad Slovenj Gradec
urediČlanek Grad Slovenj Gradec , ki si ga urejal, je bil predlagan za združitev z drugim člankom. Če bi se rad udeležil razprave o združevanju, lahko to storiš tako, da klikneš tukaj. Na pogovorni strani nato dodaš svoje komentarje. Hvala. Pinky sl (pogovor) 15:32, 12. september 2020 (CEST)
Leto je spet naokoli, natečaj je tu. Če hočeš, se lahko prijaviš med udeležence na seznam na Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2022/Pravila in udeleženci. Nekaj izmed tvojih zadnjih prispevkov (npr. Andižan) bi se že lahko štelo. A09|(pogovor) 16:03, 27. marec 2022 (CEST)
Prestavljanje strani
urediTakšen poseg, kot si ga storil pri Lepčajščina; ni dovoljen zaradi naslavljanja avtorskih pravic. Naslednjič te prosim, če stran prestaviš z obrazcem Posebno:PrestaviStran (ga najdeš v zavihku Več > Prestavi), saj s tem ohraniš zgodovino strani. Če hočeš preusmeritev (ki nastane ob prestavljanju) pobrisati, lahko na preusmeritev dodaš {{bk|zahteva avtorja}}. Kaj torej storim s preusmeritvijo? A09|(pogovor) 22:04, 7. maj 2022 (CEST)
Vstavljanje predlog
urediPozdravljen, tvoje infopolje bi moral najprej ustvariti v imenskem prostoru Predloga: (torej Predloga:Germani) ter to nato vstaviti z {{Germani}}. Prosim če to popraviš, če ne bom tole moral postoriti jaz. Hvala, A09|(pogovor) 15:09, 26. junij 2022 (CEST)
- Hvala, ker si spretnejši stori ti. lep pozdrav, JozefD (pogovor) 15:10, 26. junij 2022 (CEST)
- Opravljeno Naslednjič najprej ustvari predlogo ter jo nato vstavljaj z imenom ({{Germani}}). Predlogo sem odstranil edino pri Bavarska, ker se mi njena uvrstitev ni zdela ravno smiselna. LP, A09|(pogovor) 15:37, 26. junij 2022 (CEST)
Egmond ali Egmont
urediZadnjih nekaj člankov je Egmond, hkrati pa si ustvaril seznam gospodov in grofov Egmontskih. Si prepričan, da ni zatipek? A09|(pogovor) 16:52, 2. oktober 2022 (CEST)
- Zgodovinski kraj se po 1000 letih še vedno imenuje Egmond in tudi samostan, ki ga je odplaknila reformacija, plemiči iz tam postavljenega gradu, ki se je tudi imenoval Egmond, pa so se do cca 1400 imenovali Egmondski gospodje, ko pa so bili ob prelomu v 15. stoletje povzdignjeni v grofe, pa so se sčasoma imenovali samo še Egmontski. JozefD (pogovor) 19:34, 2. oktober 2022 (CEST)
- Hvala. Za seznam bom naredil še eno preusmeritev, v seznam sam pa opombo. Če boš lahko dodal kakšen vir, se ti zahvaljujem. A09|(pogovor) 22:51, 2. oktober 2022 (CEST)
Dodajanje surove kode predloge Delta Ren–Meuse–Šelda v članke
urediPozdravljen, prosim ne dodajaj surove kode prevedenih angleških predlog v članke kot si to počel v člankih Amstel, IJsselmeer in Spodnji Ren. Vedno take stvari dodajamo s pomočjo predlog. Za zgled glej kako sem to naredil sedaj: naredil sem stran Predloga:Delta Ren–Meuse–Šelda, tja skopiral prevedeno angleško kodo in nato v zgornje tri članke na dnu strani dodal ukaz {{Delta Ren–Meuse–Šelda}}, zavita oklepaja {{ in }} namreč kličeta ime predloge, ki jo oklepata na način {{ime predloge}}. Če boš v prihodnje potreboval s čim takim pomoč, lahko enostavno pišeš kakšnemu administratorju, ali pa za pomoč zaprosiš na pogovorni strani članka, ki ga urejaš. — GeographieMan[~MSG~] 11:11, 25. februar 2023 (CET)
Gerlochstein
uredibtw, nikoli slišal za ta šloß Ali je kakšen poseben razlog, da je nemško ime — Gerlochstein zapisano krepko, ali se ga lahko zapiše po 'standardni' predlogi {{jezik-de}}? --xJaM (pogovor) xJaM (pogovor) 03:40, 3. junij 2023 (CEST)
Sortiranje kategorij
urediPri sortiranju kategorij v člankih o plemičih raje uporabi {{DEFAULTSORT:}}, pri številčenju imen pa uporabi kar arabske številke namesto rimskih, sicer se ista imena ne razvrstijo pravilno. Primer:
- {{DEFAULTSORT:Arkelski, Janez 05.}}
- {{DEFAULTSORT:Brederodski, Dirk 03.}}
- {{DEFAULTSORT:Egmontski, Viljem 02.}}
Številčenje s prednjo ničlo je nujno, saj gre kar nekaj imen v številčenju čez 10, kot je splošno znan primer že pri papežih. Nekaj rekorderjev sem izsledil na Nemški Wikipediji:
- 30: Günther XXX. (Schwarzburg)
- 30: Heinrich XXX. Reuß
- 35: Heinrich XXXV. (Schwarzburg-Sondershausen)
- 41: Günther XLI. (Schwarzburg-Arnstadt)
- 43: Günther XLIII. (Schwarzburg-Sondershausen)
- 72: Heinrich LXXII. (Reuß-Ebersdorf)
- 74: Heinrich LXXIV. Reuß zu Köstritz
-- Janezdrilc 23:06, 4. avgust 2023 (CEST)
V Kategoriji:Nizozemski plemiči so osebe še vedno razvrščene po imenu, ne priimku. Daj vseeno prosim uporabi defaultsort, da bo kategoriziranje standardizirano. -- Janezdrilc 00:34, 17. oktober 2024 (CEST)
- Bom, hvala za opozorilo. JozefD (pogovor) 00:43, 17. oktober 2024 (CEST)
Aha, manjši nesporazum. Takole sem mislil glede sortiranja: Gerhard III. Culemborški in Reinald III. Brederodski. -- Janezdrilc 14:05, 17. oktober 2024 (CEST)
Naslovi
urediKo prevajaš, prosim upoštevaj naše dogovore o poimenovanju strani, ne angleških ali nizozemskih. Že nekaj člankov sem moral prestavljati za tabo, poglej vsaj kaj drugi popravljamo in se zgleduj po tem. — Yerpo Ha? 07:58, 19. februar 2024 (CET)
- Na strani "Dogovori o poimenovanju" so navedeni določeni dogovori o poimenovanju, kot seznam smernic za ustrezno poimenovanje člankov, vendar mi nekako zmanjka, da bi našel (videl in prebral) nek dogovor, ki bi bil osnova za tvojo oceno, da se ne držim dogovorov. Na povezavi na pogovorno stran portala skupnosti Wikipedije: "Dogovori o poimenovanju" tudi ne najdem nobene debate, ki bi bila uporabna v najinem primeru. Debata na tej pogovorni temi se je končala že leta 2016.
- Glede dogovorov o poimenovanju je na prej omenjeni strani navedeno citiram:" Z drugimi besedami lahko bistvo dogovorov o poimenovanju povzamemo takole: Imena člankov morajo biti prilagojena za bralce in ne urejevalce ter za širše bralstvo in ne strokovnjake. …. Za članke, ki bi jih lahko iskali pod več imeni (npr…..), moramo ustvariti preusmeritve."
- Torej kje je osnova za tvojo osorno trditev "da si moral že nekaj člankov prestavljati za mano", iz prvega stavka sklepam, da zaradi tega ker ne upoštevam dogovorov o poimenovanju strani. Pa saj ni nič prestavljal, ampak delno spremenil poimenovanje strani.
- V čem so tvoje spremembe ali popravki? Gre za dva članka o dveh od petih trdnjav na otoku Curacao, resda sta ti dve o katerih članke sem prevedel v glavnem mestu Willemstadu, druge tri pa ne. Ker se obe imenujeta po znanih mestih na Nizozemskem in v Nemčiji (Amsterdam in Nassau), pa tudi Willemstad je tudi na Nizozemskem. Torej ti si popravil iz "Trdnjava Amsterdam, Curacao" na "Trdnjava Amsterdam, Willemstad" in enako pri trdnjavi Nassau. Vseh ostalih devetih jezikovnih verzijah je za bolj jasno poimenovanje, poleg imena trdnjave dodano "Curacao", ker ta kraj je samo eden, Amsterdamov pa je najmanj pet, tudi Nassau najdemo na več kot enem mestu, tako kot Willemstad, sicer pa ne enega ne drugega ne pozna veliko ljudi. Torej če se v naslovu članka navede še Curacao, je vsakemu jasno, da je to na tistem otoku, po tvojem popravku, pa se mora bralec v besedilu dokopati za kakšen kraj gre. Sicer tudi jaz nisem dosti vedel za ta Willemstad na Curacao, dokler nisem kupil karte za tja čez par dni. Je tam top sezona, pa grem malo poslušat čričke in skržate, upam, da ne bojo preveč v nadlego, da bi jih moral pohodit. JozefD (pogovor) 20:09, 19. februar 2024 (CET)
- "Spremenil poimenovanje strani" je enako "prestavil" tukaj. Ni poanta Willemstad/Curaçao (glede na tvoj argument je morda res bolje, da ostane Curaçao), ampak oklepaji. Splošno sprejeta praksa - čeprav ne zapisana - je, da pri razločevanju oklepaj označuje, kaj je nekaj, dodatek za vejico pa kje je nekaj. Zato Curaçao (liker), ampak Trdnjava Nassau, Curaçao. To je lepo razvidno iz vseh člankov o slovenskih naseljih, ki imajo malo bolj pogosta imena, pa tudi drugih. Pa brez skrbi, črički in škržati se ne pustijo kar tako pohodit vsakemu, ki pride mimo. — Yerpo Ha? 20:44, 19. februar 2024 (CET)
Krnski grad
urediEno vprašanje bi imel zate kot specialista za gradove. Ustvaril sem škrbinski članek Krnski grad, ki naj bi obravnaval izključno grajsko stavbo. Gre namreč za enega najpomembnejših slovenskih gradov v zgodovini, težava pa je, da kjerkoli sem kaj bral o koroški zgodovini, praktično nikjer nisem zasledil podatkov o gradu razen posamezne suhoparne omembe. Nikjer o nastanku, arhitekturi, stavbnem razvoju, kateri so bili njegovi lastniki, kdaj je propadel in podobno. Je tebi kaj znana literatura na to temo? Si ti kaj kje obsežnejšega zasledil? Janezdrilc 01:47, 20. oktober 2024 (CEST)
- Lepo je pozdraviti še kakšnega ljubitelja gradov. Krnski grad je res trd oreh, ker dejansko ni veliko virov, ker njegov obstoj sega v čas pred letom 983, ko je bil "Karnburg" zadnjič omenjen. Krnski grad je obstajal nekje med leti od 80-tih let 9.stoletja in do 90-tih let 10. stoletja. In ko pisnih virov ni, si zgodovinarji lahko pomagajo na posreden način, to je s sklepanjem, po posrednih virih, ki so preživeli kot npr. topografska imena. V tem našem primeru je bilo to ime naselja oziroma vasi, ki je nastala ob cesarskem karolinškem "gradu" ali bolje rečeno ob "karolinškem cesarskem dvoru ali palači" ali pfalcu ali palatinatu (Curtis Carantana). Pisni vir navaja, da je Arnulf Koroški božič leta 888 preživel na "Curtis Carantana". Lokalno kmečko prebivalstvo na etnični poselitveni meji iz vrst Slovanov ali Slovencev so to svojo vas ali naselje imenovali "Krnski grad", iz vrst novokoloniziranih Bavarcev pa so kraj poimenovali "Karnburg". Ko so bile Bavarske vojvode v ostrem boju za cesarski prestol ali celo bratomorne vojne in ko so v drugi polovici 10. stoletja vladali cesarji iz vrst saških Otonov, je pfalc "Krnski grad" sameval kot cesarski dvor na Koroškem, v regiji Vojvodine Bavarske. Cesar Oton II. je 976 Koroško izločil iz Vojvodine Bavarske in ustanovil Vojvodino Koroško in jo podeljeval zdaj enemu potem drugemu Bavarcu, Salijcem, vse dokler ni v začetku 11. stoletja postal koroški vojvoda Eppenstenski, ki pa je imel sedež na mejnem območju med Koroško in Štajersko. Krnski grad je ob tem dvestoletnem samevanju seveda propadel, verjetno konec 10. stoletja, le palatinska cerkev, ki je bila v sklopu "Curtis Carantana" je ostala oziroma preživela. Spanheimci, kot koroške vojvode, so svoje vojvodsko glavno mesto ustanovili v Šentvidu ob Glini.
- Če sumiram, moramo žal ugotoviti, da več virov o Krnskem gradu ni. Razlog temu sem poskušal deloma pojasniti z gornjo omembo njegove nepomembnosti za upravljanje Koroške. Drugi posredni razlog pa je, da Salzburška posest na Koroškem, je bila do druge polovice 11. stoletja neznatna, torej ni salzburških cerkvenih virov. Tudi v virih Oglejskega patriarhata skoraj ni virov za območje na severni strani reke Drave, kar je tudi posledica razsodbe Karla velikega iz leta 811 o razdelitvi vplivnega območja (misijonskega območja) med Salzburgom in Oglejem. JozefD (pogovor) 13:21, 20. oktober 2024 (CEST)
To si super napisal. Kaj pa, če govorimo o sedežu zemljiškega gospostva: Če Krnski grad ni opravjlal več te funkcije, kateri grad je pokrival njegovo območje? -- Janezdrilc 13:45, 20. oktober 2024 (CEST)