Tlak

V gibajoči se tekočini, še bolj pa pri trdnih snoveh se ne more več upoštevati, da je sila pravokotna na podlago. Zvezo med silo in ploskvijo, na katero sila deluje, je treba zato zapisati v splošnejši obliki:

${\displaystyle d\mathbf {F} =-{\underline {p}}\cdot d\mathbf {S} \!\,.}$ 

Pri tem je p tlačni tenzor. Za mirujoče tekočine je tlačni tenzor izotropen. V elastomehaniki se za isti tenzor z nasprotnim predznakom uporablja izraz (Cauchyjev) napetostni tenzor σ:

${\displaystyle {\underline {\sigma }}=-{\underline {p}}\!\,.}$ 

Po splošni teoriji relativnosti tlak povečuje jakost gravitacijskega polja in tako prispeva k masno-energijskemu vzroku gravitacije. Ta učinek je v vsakdanjem življenju neopazen, zelo pomemben pa je na primer pri nevtronskih zvezdah, čeprav ga še niso eksperimentalno preskušali.^[3]

Za merjenje tlaka se uporablja manometer, npr. membranski manometer, manometer na Bourdonovo cev ali kapljevinski manometer.

Manometer za merjenje zračnega tlaka je barometer, npr. živosrebrni barometer ali kovinski barometer (aneroid).

Za merjenje zelo majhnih tlakov se uporablja vakuummeter, npr. ionizacijski vakuumeter.

Meri se tudi krvni tlak. Za to, da dobijo glava in mišice dovolj krvi, zagotavlja srce z določenim tlakom in številom utripov.

V pogovorni rabi se pogosto rabi izraz »pritisk« v pomenu kvocienta med velikostjo sile in površine, npr. »pritisk v gumah«, »krvni pritisk« ipd.

V tehniki ima izraz »pritisk« drug pomen: to je sila, ki deluje na kaj, npr. »dovoljeni pritisk na os«.

• hidrostatični tlak
• mehanska napetost
• vzgon