Nemški pregovori

Seznam nemških pregovorov.

• Pogumen napad je pol zmage.
• Tudi lev se mora braniti pred muho.

• Vzpenjaj se vedno više in vedi, da tudi najvišji lahko pade.

• Lažje je besedo zadržati kakor nazaj vzeti.
• Težje je roko zganiti kot jezik.
• Lepe besede dajo še dimu težo.
• Lepe besede in rahel dež prodrejo povsod.
• Lepe besede gladijo slabo blago.
• Beseda prihaja iz enih ust in pride do tisoč ušes.
• Sladka beseda in sladko vino ponavadi nista naravna.
• Velike besede, majhna dejanja.
• Precej besed povemo, ki bi jih zadržali v torbi, če bi bile besede cekini.

• Veliko ljudi zna blebetati, le znanja v njih je malo.

• Bogataši nosijo možgane v žepu.
• Bogastvo ni to, kar lahko tatovi odnesejo.
• Kjer bogatija vlada, od tam sta skromnost in prijateljstvo izgnana.

• Plašen pes se ne zredi.

• Kjer boli, tja se primemo.
• Bolečina stistne za srce.
• Stare rane ne krvave lahko.

• Brezdelnost uči slabo delati.

• Čas pokrije in odkrije vse.

• Čast je kot reka, ki teče tja, kjer je že mokro.
• Mnogi bežijo pred častjo, zato da bi jo s tem ulovili.
• Čast enega drugi objukujejo.
• Čas in denar poganjata svet.
• Do časti se pride s trpljenjem.

• Ko se človek rodi, začenja umirati.
• Če se bojiš vsake zveri, se pazi zlasti človeka.

• Srce je močnejše kot glava.
• Kar ne pride od srca, ne seže do srca.
• Čustvo rodi vero.

• Darila se sprejemajo tako, kot se dajejo.
• Revni ljudje radi darujejo.
• Kdor rad da, ne sprašuje veliko.
• Darila oživijo besede.
• Darila prinesejo dobro voljo.
• Ko pride darovalec, se vrata sama odpro.
• Darilo je ribolov.
• Sovražnikovo darilo skriva zahrbtnost.

• Kdor podeduje groš, pričakuje od njega, da bo dajal tolarje.

• Na slivovem drevesu ne pričakuj fig!
• Lisica menja kožo, ne pa nravi.
• Iz osla ne narediš jahalnega konja, če ga še tako dresiraš.
• Kakršna njiva, taka repa, kakršen oče, taki otroci.
• Po otroku spoznamo očeta, po poslih gospodarja.
• Pri izbiri staršev ne moremo biti nikoli zadosti previdni.

• Rabljen plug se sveti, stoječa voda zaudarja.
• Če bi bilo delo res tako lahko, bi to počel tudi župan.
• Če delavcev ne bi bilo, bi imeli gospodje beraško malho za grb.
• V besedah mehak, pri delu trd.
• Kjer mazač delo najde, se mojstru slabo godi.
• Kdor veliko stvari začne, jih malo dokonča.
• Kdor nič ne naredi, nič ne ve in nič ne more, ostane vedno zadaj.
• Slab delavec, ki ne zna govoriti o svojem delu.
• Delavec dobi en kos kruha, lenuh dva. (Delavec dobi kos kruha, leni pa dva.)

• Kolikor slabše delo, toliko glasnejše pozavne.
• Jutranji plug najglobje orje.
• Dobro je prav začeti, še bolje prav končati.
• Jutranja ura ima zlato v ustih.
• Prvi korak je najtežji.
• Najtežji korak je prvi od praga.
• Začeti je lahko, vztrajati je umetnost.
• Lahko pridobljeno se zdi poceni, v znoju pridobljeno je dvakrat tvoje.
• Skoro ne ubije nobene muhe.
• Skoro še na polovici ni.
• Delovna leta niso gosposka leta.
• Delo ni zajec, pravi dninar, ne bo ušlo. (Dninar prvi reče, da delo ne bo ušlo.)
• Po delu je sladek počitek.
• Delo je sveto, blažen pa tisti, ki se ga obvaruje.
• Delo ima grenke korenine in sladke sadove.
• Delo je najboljša prikuha starosti.

• Kdor dela, kar zna, napravi toliko kot papež v Rimu.
• Vsaka stvar ima svoj konec, le klobasa ima dva.
• Mlade dekle, suhe krave.
• Vol, ki veliko muka, malo vleče.

• Najboljši tesar je tisti, za katerim ostaja najmanj oblancev.
• Kdor globoko orje, mora globoko gnojiti.
• Kakor kdo jé, tako tudi dela.
• Hitri skoki se redko posrečijo.
• Hitrost se obnese le tedaj, ko loviš bolhe.
• Prezgodaj narejeno in prepozno premišljeno je že marsikoga privedlo v zagato.

• Tudi najbolj spretnemu tkalcu se nitka kdaj utrga.

• Lisico ujamejo z lisico.
• Ne poskušaj leteti, dokler ti ne zrastejo krila!

• Dobro plačilo naredi hitre roke.
• Vnaprej pojeden kruh delavca poleni.
• Vnaprej plačano delo ima svinčene noge.
• Čigar kruh jem, tega pesem pojem.
• Konj, ki zasluži oves, ga malo dobi.

• Spregovorite o denarju in vsi bodo umolknili.
• Če se denar smeje, se pravica joka.

• Dobrota napravi slabe hlapce.
• Če že ne moreš kaj dobrega napraviti, vsaj govori lepo!
• Ptica roparica ne poje.

• Dolžniki so lažnjivci.
• Visoki dolžniki, slabi plačniki.

• Doma ne greje toplota z ognjišča, marveč sloga med zakoncema.
• Hiša ti lahko nadomesti ves svet, ves svet pa ne tvoje hiše.

• Domišljavost hodi po hoduljah.
• Kjer leži domišljavost na očeh, ne more nobena luč noter.

• Kdor hrepeni po domovini, rad vpraša za pot.

• Eden ni nobena družba, dva sta nebeška družba, trije kraljevska družba, štirje hudičeva družba.
• Druženje z ljudmi izmodri človeka.
• Skupaj hodili, skupaj ujeti, skupaj obešeni.

• Vratolomnež si zlomi vrat.

• Kjer dvom korenine požene, ljubezen ovene.

• Grof Jaz ima najlepše konje.
• Jaz in Mene, Meni in Moj, samo to vlada na tem svetu.

• Glasba je zvonka radost.
• Mladi muzikanti, stari berači.
• Kadar nič ne pomaga, samo glasba obriše solze in opogumi srce.

• Grajati je lahko, bolje narediti pa težko.

• Kdor dolgo grozi, te ne ubije.
• Kdor grozi, zastonj razsipa smodnik.

• Ko volk zavija, obrne glavo proti nebu.

• Hraber ni tisti, ki se ni nikoli bal, ampak tisti, ki je strah premagal.

• Žito in hvaležnost rasteta samo na dobri zemlji.
• Prošnja je vroča, zahvala pa hladna.
• Nehvaležnost je leva roka sebičnosti.

• Zdravi mislijo na druge reči kot bolni.
• Ne veseli nas tisto, kar je vredno, ampak tisto, kar je tuje in novo.
• Negovanje konjička stane pogosto več kot vzdrževanje pravega konja.
• Kdor nima rad vina, žensk in pesmi, ostane nespameten vse življenje.

• Kar grajamo, bi radi imeli, kar hvalimo, bi radi odvrgli.

• Bolje brez žlice kot brez juhe.
• Izbira je zadrega.
• Kdor hodi bos, ga čevlji ne žulijo.

• Mlinarjeva kura in vdovčeva dekla sta redko lačni.

• Izkušnja je dolga cesta.
• Pri vsaki spretnosti je izkušnja največja mojstrica.
• Izkušnja je mati modrosti.
• En dan je drugemu mojster.
• Pravi revež je tisti mojster, ki ni bil nikoli vajenec.
• Učenje veliko napravi, življenje še več.
• Po igri vsakdo ve, kako bi bilo treba igrati.
• Izkušnja je učitelj bedakov in razum modrih.
• Izkušnja je razum neumnega.
• Izkušenost več zaleže kot mojstrski uk.

• Človek brez izobrazbe je kot ogledalo brez lošča.

• V jezi nihče prav ne ravna.
• Jeza se začne z nespametjo in konča s kesanjem.
• Ne prepusti se jezi, saj te bo zapeljala!
• Boj se človeka, ki se lahko v jezi smehlja!
• Užitek v jezi je želo.
• Jeza v nemoči doživlja posmeh.
• Za jezo koraka kesanje v nogavicah.
• Jeza povrže slepe mladiče kot psica.
• Kdor ravna v jezi, stopa v vihar z razpetimi jadri.
• Kazen v jezi ne pozna niti mere niti smotra.
• Čas je zdravilo za jezo.

• Glava se pozna po jeziku.
• Jezik je tolmač srca.
• Jezik nima nog, pa vendar marsikoga brcne.
• Čas uniči vse, kar je storjeno in jezik vse, kar je treba storiti.

• Kesanje je srcu zdravilo.
• Za pitje potrebuješ druščino, za kesanje moči.
• Prepozno kesanje prinese novo škodo.
• Pozornost je boljša kot kesanje.

• Nikomur koristen, nikomur drag.

• Lepi obrazi imajo veliko sodnikov.
• Pesnikovati ne znamo vsi, zabavljali bi pa vsi radi.

• Kdor zagreši krivico, to hitro pozabi, kdor jo utrpi, mu ostane dolgo v spominu.

• Marsikdo z lažmi tako visoko spleza, da brez vodnika ne more dol.

• Ljubezen je sladka grenkoba.
• Ljubezen, ki jo vodi razum, se le redko posreči.
• Kjer vlada ljubezen, ni treba dosti zakonov.
• Ko zleze ljubezen v oči, zleze tudi v srce.
• Materinska ljubezen se ne stara.
• Ljubezen je čudna stvar: vabimo jo z vrtnicami, odganjamo z metlami.
• Kjer dvom korenine požene, ljubezen ovene.

• Nekoristna modrost je dvakratna neumnost.

• Mojstrova roka je najboljše orodje pri hiši.

• Kdor gre z usti v cerkev in pusti srce v krčmi, je njegova molitev kot oreh brez jedrca.

• Mož je Sonce, žena Mesec, mož vlada podnevi, žena ponoči.

• Nesreča ne gre zmeraj tja, za kamor ima veljaven potni list.

• Noč je bolnikom predolga, zaljubljencem prekratka.

• Kdor seje veliko obljub, žanje veliko kesanja.

• Advokatova obleka je podložena s kožo ovac.

• Tudi najpametnejša mačka zaman išče miši tam, kjer jih ni.
• Če si pameten, išči prevaro v najlepši vreči.

• S plesom se začne, s svatbo konča.

• Svinja, ki se obira, mrzlo oblodo požira.

• Poroka je trajna veselica in trajen strošek.

• Kadar mačke ni doma miši plešejo.
• Tudi najpametnejša mačka išče miši tam kjer jih ni.

• Kdor pri visoki gospodi pravico išče, bo dolgo trkal, preden mu odpro.

• Če si pameten, išči prevaro v najlepši vreči.

• Za prijateljstvo morata biti vsaj dva.
• Kdor sklepa prijateljstvo s sovražniki svojega prijatelja, žali prijatelja.

• Prisega je toliko vredna kot človek, toda človek ni vreden toliko kot njegova prisega.

• Kdor hoče biti prost, si ne sme želeti dveh reči: žene in dolgov.

• Resnica je jed, ki nikomur ne tekne.
• Resnica ne potrebuje mila, ker je lepa po naravi.
• Ko resnica prispe na dvor, mora stražiti posteljo.
• Kdor govori resnico, mu ne manjka sovražnikov.
• Resnici, moči in navadi se je težko upreti.
• Kdor gre pridigat resnico, se vrne domov z modrico.
• Da se pokoplje resnica, je treba veliko lopat.
• Mnogi vztrajajo pri resnici kot maslo na soncu.
• Kolikor debelejši naočniki, toliko tanjša resnica.
• Resnica zmeraj naleti na zaprta vrata.
• Resnica bije kot zvon.
• Kdor hodi resnici za petami, mu mimogrede izbije zobe.
• Resnica ne potrebuje veliko besed, laž jih nima nikoli dovolj.
• Stara zmota ima več prijateljev kot nova resnica.
• Resnica je kot blagoslovljena voda, je rekel menih; vsak jo hvali, toda nihče ne mara, da mu jo brizgajo v oči.

• Ne hodi v vodo globlje, kot lahko plavaš.

• Če ti hoče sreča znesti zlata jajca, ji hitro spleti gnezdo.
• Na kolesu sreče se vozijo štirje: eden se vzpenja, drugi se spušča, tretji je na vrhu, četrti na dnu.
• Sreča sovraži modre in učene ljudi, ki delajo vse po pameti.

• Starost je bolnišnica, ki sprejema vse bolezni.
• Glava se hitreje strga kot noge.
• Stara metla pozna vsak vogal.
• Stara metla bolj praska, kot pometa.
• Za starca je vsak dan nekaj novega.
• Če starec pleše, se močno praši.
• Za stare ljudi je vse leto zima.
• Naj starost še tako skrivamo, zmeraj kje ven štrli.

• Upanje je jalova hči lenobe.

• Kdor hoče uživati, mora pot prelivati.

• Učeni naj pijejo vino, neuki pivo, vse druge živali pa vodo.
• V sodu vina se skriva kup čudes.
• Vino je tehnica ljudi.
• Vino pij zmerno, da ti ne pokvari štirih reči: telesa, imetja, duše in časti.

• Vojna je sod brez dna.
• Vojna je kot zlata mreža: kdor jo vrže, ima več škode kot koristi.
• Kdor hoče imeti vojno, naj se ožei, pa mu ne bo treba daleč hoditi.
• Vojna zahteva od starih nasvete, od mladih dejanja.
• Vojna se zlahka začne, težko vojuje in počasi konča.
• Prazna vreča ne bo začela vojne.
• Vojna prazni cerkve in polni pokopališča.'

• Koliko slabša njiva, toliko bolj jo je treba obdelovati.
• Kolikor prej se začne vzgoja, toliko boljši je sad.

• seznam pregovorov

• Vox populi - Zlata knjiga pregovorov vsega sveta, Ljubljana, 1996.

p p u z Pregovori     Albanski Ameriški Amharski Angleški Arabski Armenski Azerbajdžanski Ašantski Bantujski Baskovski Bengalski Bolgarski Burmanski Čečensko-inguški Češki Danski Degestanski Egipčanski Etiopski Finski Flanderski Francoski Gruzinski Grški Hindujski Hrvaški Indijski Irski Islandski Italijanski Japonski Judovski Karakalpaški Kazaški Kikujuški Kirgiški Kitajski Korejski Korziški Lakški Latinski Lezginski Ljudski Madagaskarski Madžarski Maloruski Mongolski Nemški Nizozemski Norveški Osetinski Perzijski Peulski Poljski Portugalski Romunski Ruski Slovaški Slovenski Srbski Svahilski Škotski Španski Švedski Tadžiški Tajski Tatarski Turški Ugandski Ukrajinski Uzbeški Valonski Vietnamski