Zgonik

Zgonik Sgonico
Občina (comune)
Comune di Sgonico / Občina Zgonik
Župnijska cerkev v Zgoniku
Zgonik Geografski položaj v Italiji
Koordinati: 45°44′N 13°45′E / 45.733°N 13.750°E / 45.733; 13.750
Država	Italija
Dežela	Furlanija - Julijska krajina
Frazioni	Brišče (Bristie), Briščiki (Borgo Grotta Gigante), Božje Polje (Campo Sacro), Koludrovica (Colludrozza), Devinščina (Devincina), Gabrovec (Gabrovizza San Primo), Repnič (Rupinpiccolo), Zagradec (Sagrado di Sgonico), Salež (Sales), Samatorca (Samatorza), Zgonik (Sgonico)
Upravljanje
• Župan	Monica Hrovatin
Površina
• Skupno	31,3 km2
Prebivalstvo  (Dec. 2004)
• Skupno	2.130
• Gostota	68 preb./km2
Časovni pas	UTC+1 (CET)
• Poletni	UTC+2 (CEST)
Poštna številka	34010
Klicna koda	040
Spletna stran	Uradno spletno mesto

Zgonik (italijansko Sgonico) je naselje s sedežem italijanske občine na tržaškem, občina šteje približno 2.130 prebivalci in ima izrazito kraški značaj. Celotno ozemlje meri 31,31 km². Na eni strani ozemlja so vzpetine, ki dosegajo najvišjo višino z Volnikom 546 m, na drugi pa se relief v bližini Križa spusti do 200 m nadmorske višine. Občina se nahaja približno 12 km severozahodno od Trsta, ter meji s Slovenijo.

Naselje Zgonik se prvič omenja v listini iz leta 1275, s toponimom Suonich. Vir, ki omenja naselje Repnič, je verjetno iz leta 1295. Drugi viri iz začetka 14. stoletja pa navajajo vasi Salež, Samatorca, Brišče, Koludrovica in Gabrovec. V knjigi Libro di Perticationi delle Ville di San Pelagio, Sgonich, S.Croce, Duino, Prosecho e Contovello scritto da' Giusto Ravizza Notaro l'anno 1525 so omenjeni vinogradi in potoki, ki so bili tistega leta v pristojnosti vasi Zgonik.

Leta 1494 je postal Zgonik sedež župe, v katero je spadal tudi Salež, od leta 1524 pa še Repnič. Leta 1811 je postal Zgonik sedež istoimenske občine, ki je zajemala vasi Samatorco, Salež, Koludrovco, Gabrovec, Repnič, pa tudi vasi Nabrežino, Šempolaj, Slivno, Veliki Repen in Brje.

Na podlagi vpisa kmečkih družin v urbarje, ki je bil opravljen najkasneje do leta 1494, lahko razberemo, da je v Zgoniku in Saležu stanovalo 11 družin, v Repniču pa štiri. V začetku 19. stoletja so štele vasi tega področja skoraj 1000 prebivalcev, v povprečju 5 oseb na družino.

Do leta 1781, ko je bila v Habsburškem cesarstvu ukinjena tlaka, so bili kmetje zgoniške občine podložni pravni in plemiški oblasti devinskih fevdalcev.

V začetku 19. stoletja so postali sicer svobodni, toda podvrženi »letnim, stalnim in neoprostljivim dajatvam v žitu, raboti in denarju do urbarja Zemljiškega gospostva iz Devina«. Po letu 1849 so bili kmetje prosti fevdalnih dolžnosti, desetin in dajatev.

Leta 1878 je bilo v Zgoniku ustanovljeno Bralno društvo, ki je delovalo do leta 1894, leta 1899 pa Kmetijsko in konzumno društvo.

Prvi občani so na fronto prve svetovne vojne odšli že leta 1914. Podatki o prvi svetovni vojni na območju zgoniške občine se niso ohranili, iz nekaterih dogodkov (kakršen je bil npr. bombardiranje Samatorce), pa je moč sklepati, da je vojna na tem območju močno pretresla prebivalce.

Prvi izbruhi fašističnega medvojnega nasilja so omenjeni leta 1922, 4. maja 1924 pa je bil prvič sestavljen zapisnik seje občinskega sveta v italijanščini. Konec tridesetih let in začetek druge svetovne vojne sta sovpadala s preganjanji in nasiljem fašističnega režima, pa tudi z odporniškim gibanjem in partizanskim bojem, ki se mu je veliko mladih pridružilo pozimi leta 1941. V osvobodilnem boju je umrlo 53 prebivalcev zgoniške občine, ki jo je 29. marca 1945 osvobodila Gregorčičeva brigada.

Prvo osnovno šolo so v Zgoniku odprli leta 1805. Po letu 1864 so duhovnike nadomestili učitelji. Pouk v slovenščini poteka na območju občine še danes: v vasi Gabrovec se nahaja občinski vrtec, v Zgoniku pa osnovna šola »1. maj 1945«, šolanje pa otroci nadaljujejo najprej na Proseku, kasneje pa v Trstu.

Demografsko stanje je ostalo v 19. stoletju razmeroma statično. Leta 1871 je imela občina 1345 prebivalcev, leta 1881 pa je štela 1330 prebivalcev, leta 1901 pa 1419. Razmerje med rojenimi in umrlimi izkazuje pozitivni saldo le takoj po prvi svetovni vojni, medtem ko beleži negativne vrednosti vse do povojnih let.

V vaseh zgoniške občine ni zaznati med celotnim 19. stoletjem tiste demografske rasti, ki je označevala naselja tržaške okolice ali doline Glinščice. Demografsko stanje Zgonika in sosednjih vasi sledi namreč bolj vrednostim, ki so značilne za od mestnega jedra oddaljenejša področja, kjer gospodarski odnosi z mestom niso tako pogosti in so možnosti za razvoj sekundarnih dejavnosti veliko manjše. Ob skromnih družbeno-gospodarskih in močno neustreznih higiensko-zdravstvenih razmerah je lahko tako porast prebivalstva zgolj minimalen.

• Bufon, Milan; Kalc, Aleksej Krajevni leksikon Slovencev v Italiji, prva knjigaː Tržaška pokrajina Narodna in študijska knjižnica v Trstu, Slovenski raziskovalni inštitut v Trstu, Trst, Založništvo tržaškega tiska d.d., 1990 (COBISS)
• Bandelj Andrej Tržaško in Goriško Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana 2010 (COBISS) ISBN 978-961-254-184-2
• Dolhar, Rafko (2006). Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik. Mohorjeva družba, Celovec. COBISS 228982784. ISBN 978-3-7086-0218-9.

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Zgonik.

• Zgonik - narava in ljudje