Zenica

zenica
Človeško oko Zenica je središčno prosojno (črno) območje. Modro območje, ki jo obdaja, je šarenica. Belo zunanje območje je beločnica, katere središčni prosojni del je roženica.
Shema človeškega očesa.
Podrobnosti
Identifikatorji
Latinsko	pupilla (množina: pupillae)
MeSH	D011680
TA	A15.2.03.028
FMA	58252
Anatomska terminologija [uredi v Wikipodatkih]

Zeníca (tudi pupíla) je odprtina v središču šarenice očesa, ki z oženjem in širjenjem dovoljuje pravi količini svetlobe vstop na mrežnico. V vidni svetlobi je videti črna, ker svetlobne žarke, ki vstopajo vanjo, neposredno absorbirajo tkiva znotraj očesa ali pa se absorbirajo pri difuznih odbojih znotraj očesa in večinoma zgrešijo izhod ozke zenice. Drugo ime za zenico je tudi púnčica.

Človeška zenica je okrogla, druge vrste, kot so na primer mačke, imajo navpične ozke zenice, ovce in koze imajo vodoravno usmerjene zenice. Nekatere vrste morskih zmajev (Plecostomus) imajo obročaste oblike.^[1] V optičnem smislu je anatomska zenica očesna reža, šarenica pa zaslonka. Slika zenice, ki se vidi z zunanje strani očesa, je vstopna zenica, in točno ne odgovarja legi in velikosti fizične zenice, ker jo povečuje roženica. Na notranji strani leži izrazita struktura, ki označuje vez embrionalne zenične membrane, ki pokriva embrionalno zenico.

• vstopna zenica
• Adiejev sindrom
• anizokorija
• Argyll Robertsonova zenica
• Marcus Gunnova zenica
• mioza
• Hornerjev sindrom

• Malmström, Tim; Kröger, Ronald H. H. (Januar 2006). »Pupil shapes and lens optics in the eyes of terrestrial vertebrates«. J. Exp. Biol. Zv. 209, št. Pt 1. str. 18–25. doi:10.1242/jeb.01959. PMID 16354774.

Ta anatomski članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

• p
• p
• u