Zavarovana območja Albanije
Kljub temu, da je Albanija relativno majhna država, je izjemno bogata z biotsko raznovrstnostjo. Njeni ekosistemi in habitati podpirajo več kot 5550 vrst vaskularnih in nežilnih rastlin ter več kot 15.600 vrst zimzelenih iglavcev in listavcev, od katerih je večina ogroženih na svetovni in evropski ravni. Država si je nedavno prizadevala razširiti svojo mrežo zavarovanih območij, ki zdaj šteje skupaj 799 zavarovanih območij, vključno z: 11 narodnimi parki, 1 morskim parkom, 23 upravljanimi naravnimi rezervati, 11 zaščitenimi krajinami, 4 območji svetovne dediščine,[2]] 4 ramsarskimi območji[3] in druga zavarovana območja različnih kategorij, ki skupaj predstavljajo 21,36 % ozemlja.[4] Poleg tega je v Albaniji 1 biosferni rezervat, 45 pomembnih območij rastlin in 16 pomembnih območij ptic.[5][6]
Medtem je osrednja vlada obalo in zeleni pas Tirane razglasila za območja državnega pomena.[7]
Trenutno so zaščitena območja nenehno ogrožena zaradi nezakonite sečnje, gozdnih požarov in gradnje hidroelektrarn, kar je sprožilo nenehne proteste okoljevarstvenikov in civilne družbe.[8]
Državno politiko urejanja in upravljanja zavarovanih območij izvaja Ministrstvo za okolje in turizem preko Nacionalne agencije za zavarovana območja (AKZM).[9]
Narodni parki
[uredi | uredi kodo]Skupno 12 narodnih parkov, ki obsegajo površino 313.950,77 hektarjev (3140 km2), zavzemajo 10,92 % ozemlja.[10][11]
Svetovna dediščina
| Logo | Ime | Slika | Določeno | IUCN kat. | Površina | Lokacija |
|---|---|---|---|---|---|---|
|
Narodni park Butrint | 
|
2. marec 2000[12] | II | 8.622,2 ha (86,222 km2) |   |
|
Prespanski narodni park | 
|
18. februar 1999[13] | II | 27.613,05 ha (276,1305 km2) | |
|
Narodni park Divjaka-Karavasta | 
|
19. oktober 2007[14] | II | 22.389,08 ha (223,8908 km2) | |
|
Narodni park Llogara | 
|
21. november 1966[15] | II | 1.769,20 ha (17,6920 km2) | |
|
Narodni park Šebenik | 
|
21. maj 2008[16] | II | 34.507,90 ha (345,0790 km2) | |
| Narodni park Albanske Alpe | 
|
26. januar 2022[17] | II | 82.844,65 ha (828,4465 km2) | | |
|
Narodni park Tomorr | 
|
18. julij 2012[18] | II | 27.185,5 ha (271,855 km2) | |
| Narodni park Lurë-Dejë | 
|
21. november 1966[19] | II | 19.288,88 ha (192,8888 km2) | | |
|
Narodni park gore Dajti | 
|
21. junij 2006[20] | II | 28.561,85 ha (285,6185 km2) | |
| Jelka narodnega parka Hotovo-Dangelli | 
|
17. december 2008[21] | II | 36.003,76 ha (360,0376 km2) | | |
|
Narodni park divje reke Vjosa | 
|
15. marec 2023[22] | II | 12.727 ha (127,27 km2) | |
|
Morski narodni park Karaburun-Sazan | 
|
28. april 2010[23] | II | 12.437,7 ha (124,377 km2) | |
Upravljani naravni rezervati
[uredi | uredi kodo]Skupaj 23 upravljanih naravnih rezervatov, ki obsegajo površino 216.024,68 hektarjev| ali (2160 km²), zavzemajo 7,5 % ozemlja.[24]
| Ime | Slika | Določeno | IUCN kat. | Površina | Lokacija |
|---|---|---|---|---|---|
| Naravni park Kardik | 
|
15. januar 1996 | IV | 4.303,6 ha (43,036 km2) | |
| Naravni park Sotirë | 
|
15. januar 1996 | IV | 4.927,67 ha (49,2767 km2) | |
| Naravni park Zhulat | 26. januar 2022 | IV | 936,2 ha (9,362 km2) | | |
| Naravni park Cangonj | 27. julij 1977 | IV | 250,3 ha (2,503 km2) | | |
| Naravni park Dardhë-Xhyrë | 15. januar 1996 | IV | 400,3 ha (4,003 km2) | | |
| Naravni park Gërmenj | 15. januar 1996 | IV | 1.410 ha (14,1 km2) | | |
| Naravni park polotok Karaburun | 
|
27. julij 1977 | IV | 17.490,7 ha (174,907 km2) | |
| Naravni park Korab-Koritnik | 
|
21. december 2011 | IV | 53.850 ha (538,5 km2) | |
| Naravni park Kunë-Vain-Talë-Patok-Fushëkuqe-Ishëm | 
|
28. april 2010 | IV | 8.092,3 ha (80,923 km2) | |
| Naravni park laguna Gjergjevica | 26. januar 2022 | IV | 2.966,3 ha (29,663 km2) | | |
| Naravni park lagune Šala | 
|
26. januar 2022 | IV | 10.619,35 ha (106,1935 km2) | |
| Naravni park Munellë | 
|
26. januar 2022 | IV | 20.760,05 ha (207,6005 km2) | |
| Naravni park Mali me Gropa-Bizë-Martaneš | 
|
31. januar 2007 | IV | 26.043,34 ha (260,4334 km2) | |
| Naravni park jezera Ulza | 
|
3. april 2013 | IV | 4.205,15 ha (42,0515 km2) | |
| Naravni park Polis | 15. januar 1996 | IV | 45,1 ha (0,451 km2) | | |
| Naravni park Porto Palermo | 
|
29. julij 2022 | IV | 1.694,98 ha (16,9498 km2) | |
| Naravni park prelaza Štamë | 
|
15. januar 1996 | IV | 6.864,36 ha (68,6436 km2) | |
| Naravni rezervat Skadarsko jezero | 
|
2. november 2005 | IV | 24.049,75 ha (240,4975 km2) | |
| Naravni park Stravaj in Sopot | 
|
15. januar 1996 | IV | 1.548,9 ha (15,489 km2) | |
| Naravni park Blue Eye | 
|
15. januar 1996 | IV | 293,3 ha (2,933 km2) | |
| Naravni park Zagori | 
|
26. januar 2022 | IV | 24.607,63 ha (246,0763 km2) | |
| Naravni park Balloll | 27. julij 1977 | IV | 323,3 ha (3,233 km2) | | |
| Naravni park Bogovë | 
|
27. julij 1977 | IV | 342,1 ha (3,421 km2) | |
Biosferni rezervati
[uredi | uredi kodo]| Ime | Slika | Določeno | Površina | Lokacija |
|---|---|---|---|---|
| Ohridsko-prespanski biosferni rezervat | 
|
11. junij 2014 | 446.244,52 ha (4.462,4452 km2) | |
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Map« (PDF). gazetasi.al. Pridobljeno 13. aprila 2021.
- ↑ UNESCO. »Albania«. whc.unesco.org (v angleščini).
- ↑ Ramsarska konvencija. »ALBANIA« (PDF). ramsar.org (v angleščini).
- ↑ »WDPA - Designation Display«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. januarja 2011. Pridobljeno 28. novembra 2010.
- ↑ »Important Plant Areas of the south and east Mediterranean region« (PDF). portals.iucn.org (v angleščini). str. 76.
- ↑ BirdLife International. »Albania«. datazone.birdlife.org (v angleščini).
- ↑ »Baza Ligjore | APR Tirana« (v britanski angleščini). Pridobljeno 20. februarja 2021.
- ↑ »FLETORJA ZYRTARE« (PHP). planifikimi.gov.al. 23. maj 2017. Pridobljeno 13. aprila 2021.
- ↑ »Zonat e Mbrojtura në Shqipëri«. akzm.gov.al. Pridobljeno 10. aprila 2023.
- ↑ »Për miratimin e ndryshimit të statusit dhe të sipërfaqes së ekosistemeve natyrore park kombëtar (kategoria ii) të zonave të mbrojtura mjedisore«. Qendra e Botimeve Zyrtare. 26. januar 2022.
- ↑ »Initial assessment of protected areas in Albania« (PDF). iucn.org (v angleščini). str. 1–12.
- ↑ »Parku Kombëtar i Butrintit – Plani i Menaxhimit të Integruar (2020-2030)« (PDF). kultura.gov.al. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 12. julija 2020. Pridobljeno 23. septembra 2019.
- ↑ »Parku Kombëtar i Prespës pajiset me sinjalistikën vertikale«. ata.gov.al. Agjencia Telegrafike Shqiptare. 5. december 2021. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. marca 2023. Pridobljeno 14. aprila 2023.
- ↑ »Parku i Karavastasë: Një destinacion ndryshe«. monitor.al. Pridobljeno 28. januarja 2017.
- ↑ »Final Report on the Study on Landscape of the National Park Llogara« (PDF). United Nations Development Program. Pridobljeno 25. marca 2020.
- ↑ Brazhda, Fatmir. »Parku Kombëtar Shebenik-Jabllanicë«. albNatyra. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. decembra 2021. Pridobljeno 21. maja 2008.
- ↑ »Vendime të miratuara në mbledhjen e Këshillit të Ministrave«. kryeministria.al. Pridobljeno 26. januarja 2022.
- ↑ »PVKM për miratimin e ndryshimit në sipërfaqe të ekosistemit natyror "Mali i Tomorrit" i shpallur Park Kombëtar«. konsultimipublik.gov.al. Ministria e Turizmit dhe Mjedisit. Pridobljeno 16. julija 2021.
- ↑ Parmentier, Laurian (15. november 2022). »Integrative analysis reveals cryptic speciation linked to habitat differentiation within Albanian populations of the anomalous blues (Lepidoptera, Lycaenidae, Polyommatus Latreille, 1804)«. Comparative Cytogenetics.
- ↑ »Decision no.715 dated 23.06.2009 amending Decision No.402 dated 21.6.2006 proclaiming National Park the Dajti Mountain natural ecosystem«. FAOLEX. Pridobljeno 23. junija 2009.
- ↑ »Regulation No. 1631 proclaiming the natural ecosystem of Bredhi I Hotoves-Dangelli as national park«. UNEP. Pridobljeno 17. decembra 2008.
- ↑ Katanich, Doloresz (15. marec 2023). »'Conserved forever': Albania's Vjosa officially declared Europe's first wild river national park«. Euronews.
- ↑ »10 years Karaburun-Sazan National Marine Park«. UNDP. Pridobljeno 28. aprila 2020.
- ↑ »Rrjeti i Zonave të Mbrojtura në Shqipëri« (PDF). cbd.int. Pridobljeno 1. januarja 2014.