[go: up one dir, main page]

Pojdi na vsebino

Univerza v Lundu

Univerza v Lundu
Lunds universitet
latinsko Universitas Lundensis, Universitas Gothorum Carolina, Regia Academia Carolina lundensis, Academia Carolina conciliatrix
MotoAd utrumque (Pripravljeni na oboje)[1]
Ustanovljena1666
Tipjavna univerza
Finančni sklad
700 milijonov (2011)[2]
PodkanclerProf. Per Eriksson
Strokovni sodelavci
3.994 akademskega osebja
2.093 administrativnega (2011)[2]
Dodiplomskih20.933 (FTE, 2011)[2]
Podiplomskih6.738 (FTE, 2011)[2]
2.975 (total, 2011)[2]
KrajŠvedska Lund, Skåne, Švedska
Kampusurban
Barvetemno modra in bronasta
         
Članstvo v združenjihUniversitas 21
LERU
EUA
ASAIHL
Spletna stranhttp://www.lunduniversity.lu.se

Univerza v Lundu (švedsko Lunds universitet) je javna univerza s sedežem v švedskem mestu Lund. Z več kot 45.000 študenti je največja visokošolska ustanova v Skandinaviji in ena najpomembnejših.[3]

Sestavlja jo osem fakultet in vzporedno več inštitutov ter raziskovalnih centrov:[4]

  • Fakulteta za inženirstvo
  • Naravoslovna fakulteta
  • Pravna fakulteta
  • Družboslovna fakulteta
  • Medicinska fakulteta
  • Fakulteta za humanistiko in teologijo
  • Visoka šola za ekonomijo in menedžment
  • Fakulteta za umetnost

Pod univerzo spadajo tudi dislocirani kampusi v krajih Helsingborg, Malmö in Ljungbyhed. Skupno ponujajo fakultete 280 študijskih programov, ki jih je v letu 2011 obiskovalo približno 47.000 študentov.

Sedež univerze

Univerza je bila ustanovljena leta 1666, v času, ko je zgodovinsko danska regija prišla pod švedsko oblast. Kraljeva in cerkvena oblast sta takrat pričela z intenzivno kampanjo za pošvedenje prebivalstva in univerza je bila učinkovit instrument v ta namen pri višjem sloju.[5] Intenzivneje se je pričela razvijati v 18. stoletju.

Univerza v Lundu velja danes po akademskih merilih za eno najuglednejših svetovnih univerz.[6][7] Tu so med drugim študirali ali poučevali ekonomist Bertil Ohlin, nevrobiolog Arvid Carlsson in fizik Manne Siegbahn. Je tudi vplivno raziskovalno središče, predvsem na področju inženirstva; na tamkajšnjem Tehnološkem inštitutu, ki je bil kasneje pripojen univerzi, je bil denimo v začetku 1960. let napravljen eden ključnih prebojev pri razvoju tehnologije brizgalnih tiskalnikov.[8] Trenutno sta v Lundu s sodelovanjem univerze v gradnji dva velika raziskovalna centra: laboratorij za sinhrotronsko žarčenje MAX IV, in Evropski spalacijski nevtronski izvor (ESS) za raziskave materialov s spalacijo.

Sklici in opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. Pripravljeni tako na knjigo kot na meč - študirati in obraniti državo v času vojne. Lev v grbu univerze drži v eni šapi knjigo, v drugi pa meč.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 Årsredovisningar Arhivirano 2013-12-03 na Wayback Machine. (letno poročilo), 2011. Univerza v Lundu.
  3. »Lund University«. MastersPortal. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. septembra 2020. Pridobljeno 19. avgusta 2012.
  4. »Faculties, departments and centres«. Univerza v Lundu. Pridobljeno 23. avgusta 2012.
  5. Kaplan, Robert B.; Baldauf, Richard B. (2005). Language Planning and Policy in Europe. Multilingual Matters. str. 277. ISBN 1853598119.
  6. »Lund University«. QS Top Universities. Pridobljeno 23. avgusta 2012.
  7. »Lund University«. Academic ranking of world universities. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. junija 2012. Pridobljeno 23. avgusta 2012.
  8. Le, Hue P. (1998). »Progress and Trends in Ink-jet Printing Technology«. Journal of Imaging Science and Technology. Zv. 42. str. 49–62. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. julija 2012. Pridobljeno 23. avgusta 2012.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]