[go: up one dir, main page]

Pojdi na vsebino

Timok

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Timok
Тимок
Sotočje Belega in Crnega Timoka ob visokem vodostaju
Lokacija
Države Srbija,  Bolgarija
Fizične lastnosti
Dolžina202 km[1]
Površina porečja4626 km²[2]
Značilnosti porečja
ZaporedjeDonavaČrno morje

Timok (cirilica: Тимок) je reka v vzhodni Srbiji. Je razvejan sistem rek z istim imenom, ki se med seboj ločijo po pridevnikih: Crni Timok, Beli Timok, Svrljiški Timok, Trgoviški Timok, Veliki Timok. Od najbolj oddaljenega izvira do izliva Velikega Timoka v Donavo je dolga 202 kilometra.[1] Zadnjih 15 kilometrov tvori državno mejo med Srbijo in Bolgarijo.

Porečje Timoka

Svrljiški Timok (64 km) nastaja ob vznožju Svrljiških planin z zlivanjem rečic Turija, Manojlička reka in Viševska (Okoliška) reka. Sprva teče po plodni dolini proti severozahodu, prečka mesto Svrljig, nato se obrne proti severovzhodu in se prebija skozi Svrljiško sotesko. Trgoviški Timok (50 km) izvira na Stari planini na severozahodnem pobočju Midžora. V mestu Knjaževac se Trgoviški in Svrljiški Timok združita in tvorita Beli Timok (51 km), ki teče naprej proti severu.

Pri Zaječarju se v Beli Timok izlije Crni Timok (84 km), ki priteka z zahoda izpod Kučajskih planin. S tem se začne sorazmerno vijugasti tok Velikega Timoka, dolgega 88 kilometrov. Okoli 15 kilometrov pred izlivom Timok postane mejna reka in teče mimo bolgarskih mest Bregovo in Balej; na srbski strani ob reki ni večjih naselij, okoli deset kilometrov vstran pa leži Negotin. Izliv Timoka v Donavo je najsevernejša točka Bolgarije, z okoli 30 metri nadmorske višine pa tudi najnižja kota Srbije.

Pomen

[uredi | uredi kodo]

Pri vasi Čokonjar na Velikem Timoku od leta 1948 obratuje mala hidroelektrarna Sokolovica z nazivno močjo 5,2 MW.

V zadnjih desetletjih reko in njene pritoke, zlasti Borsko reko, močno onesnažujeta rudarstvo in metalurška industrija Borskega bazena, odpadne vode Knjaževca, Zaječarja in Bora pa povzročajo tudi organsko onesnaženje.[3]

Skozi dolino reke potekata magistralna cesta in železniška proga NišPrahovo.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 Statistički godišnjak Republike Srbije (PDF) (v srbščini). Beograd: Republički zavod za statistiku Srbije. 2017. str. 16. ISSN 0354-4206.
  2. Sub-Basin Level Flood Action Plan - Velika Morava River Basin and Right Danube Tributaries between the Sava River Mouth and RS-BG Border (PDF) (v angleščini). ICPDR. 2009. str. 2.
  3. Brankov, Jovana; Milijašević, Dragana; Milanović, Ana (2012). »The assessment of the surface water quality using the Water Pollution Index: a case study of the Timok river (the Danube river basin), Serbia« (PDF). Archives of Environmental Protection. 38 (1): 49–61. doi:10.2478/v10265-012-0004-x.