Tempeh
Tempeh Hranilna vrednost na 100 g | ||||||||||||||||||||||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Energija: 190 kcal 800 kJ | ||||||||||||||||||||||||||||||||||
| ||||||||||||||||||||||||||||||||||
Full Link to USDA Database entry Odstotki so podani glede na ameriška priporočila za odrasle. Vir: USDA Nutrient database |
Tempeh ali tempe je tradicionalni indonezijski sojin produkt, ki je narejen iz fermentiranih sojinih zrn.[1] Najbolj priljubljen in razširjen je na otoku Java,[1] pojavil pa se je pred nekaj sto do tisoč leti.[2] Gre za jed, ki je bogata z beljakovinami, vlakninami in vitamini. Ima izrazito čvrsto strukturo in rahel priokus po zemlji, ki s staranjem postane bolj izrazit.[3][4] Podoben produkt je tofu, ki pa je izdelan iz pasiranih sojinih zrn.
Priprava
[uredi | uredi kodo]Priprava tempeha se prične s kuhanjem sojinih zrn, katerim se doda malo kisa in spore gliv iz rodu Rhizopus (najpogosteje vrsto Rhizopus oligosporus). Glive poskrbijo, da se sproži postopek fermentacije sojinih zrn, ki ga je potrebno po približno 24 urah ustaviti s hitrim ohlajanjem.[5] Nekateri proizvajalci tempeh naknadno pasterizirajo, s čimer mu podaljšajo uporabnost.
Tradicionalno je bil tempeh pripravljen zavit v liste bananovca, danes pa za pripravo uporabljajo posebne perforirane plastične vrečke.
Reference
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 William Shurtleff; Akiko Aoyagi. »History of Tempeh«. www.soyinfocenter.com. str. 1. Pridobljeno 16. septembra 2018.
- ↑ Shurtleff, William; Aoyagi, Akiko (1979). The Book of Tempeh. Soyinfo Center. ISBN 9780060140090.
- ↑ Bennett, Beverly Lynn; Sammartano, Ray (2008). The Complete Idiot's Guide to Vegan Cooking. Penguin. str. 17. ISBN 9781592577705. Pridobljeno 6. maja 2011.
- ↑ Dragonwagon, Crescent; Gourley, Robbin (2002). Passionate Vegetarian. Workman Publishing. str. 639. ISBN 9781563057113. Pridobljeno 6. maja 2011.
- ↑ »Tempeh«. Dictionary.com.