Tomaj
Tomaj | |
|---|---|
 | |
  Tomaj Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 45°45′21.06″N 13°51′24.19″E / 45.7558500°N 13.8567194°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Obalno-kraška |
| Tradicionalna pokrajina | Primorska |
| Občina | Sežana |
| Površina | |
| • Skupno | 5,93 km2 |
| Nadm. višina | 362 m |
| Prebivalstvo (2024)[1] | |
| • Skupno | 331 |
| • Gostota | 56 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 6221 Dutovlje |
| Zemljevidi | |
Tomaj - Vas | |
| Lega | Občina Sežana |
| RKD št. | 16007 (opis enote)[2] |
Tomaj je naselje v Občini Sežana.
Tomaj je naselje v osrednjem delu kraške planote na južnem pobočju griča Tabor ob cesti Sežana - Nova Gorica. V okolici je več kraških jam (Jama v Logu, Šončeva jama, Temnica, Zagriže). Značilna rdeča zemlja (terra rosa) je posebno primerna za trto refošk, zato tu pridelujejo odličen teran. Kar okoli 80 % vseh obdelovalnih površin je zasejanih z vinogradi. Poljedelstvo in živinoreja sta samooskrbni, število prebivalcev pa v zadnjih desetljetjih narašča.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Staro poselitev kraja dokazuje prazgodovinsko gradišče vrh razglednega 387 mnm visokega Tabora; tu je bil kasneje postavljen srednjeveški tabor. V kraju stoji cerkev sv. Petra in Pavla, ki ima vklesano letnico 1637. Po letu 1928 jo je poslikal Tone Kralj. Pri cerkvi je zgradba nekdanjega samostana šolskih sester, ki so pod fašizmom vodile slovensko šolo. V župnišču so hranili dragoceno knjižnico s knjigami, napisanimi v 37 jezikih, od katerih so bile nekatere rokopisne knjige napisane proti koncu 16. stoletja. V družinski hiši Kosovelovih (št. 39) je spominska soba pesnika Srečka Kosovela z njegovimi deli in osebnimi predmeti; tu se konča Kosovelova pohodniška pot.[3]
Arheologija
[uredi | uredi kodo]V letih 1894−1905 so bili ob rušenju srednjeveškega Tabora in kapele sv. Pavla odkriti staroslovanski grobovi in prazgodovinske, antične ter srednjeveške ostaline. Prazgodovinska naselbina, obdana z okopom, je obsegala celoten vrhnji plato Gradišča. V arheoloških raziskavah, ki so potekale leta 1994, so bile ugotovljene 3 faze graditve obrambnega okopa in tlakovane poti ob njem. Med arheološkimi najdbami je prevladovala prostoročno izdelana železnodobna keramika.[4]
Galerija
[uredi | uredi kodo]
-
Kosovelova domačija
-
Kosovelova domačija
-
Spominska plošča
-
Kosovelova pot iz Sežane proti Tomaju
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 16007«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ Slovenija, turistični vodnik. (2002). Ljubljana: Mladinska knjiga
- ↑ Enciklopedija Slovenije. (1999). Knjiga 13. Ljubljana: Mladinska knjiga
Viri
[uredi | uredi kodo]- Kladnik, Darinka Sto slovenskih krajev Prešernova družba, Ljubljana, 1994 (COBISS)
- Julij Titl (1993). Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka. Murska Sobota: Pomurska založba. COBISS 32785409. ISBN 86-7195-111-1.