[go: up one dir, main page]
Pojdi na vsebino

Ruta de la Plata

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Tabula Peutingeriana (izsek iz Hispania, najbolj zahodni del)

Ruta de la Plata je zgodovinska cestna povezava med Seviljo in Astorgo na berskem polotoku.

Razteza se na stotine kilometrov v smeri sever-jug skozi nekdanjo rimsko provinco Luzitanijo v Hispaniji. Njen približni potek, vključno z najpomembnejšimi prometnimi križišči, je začrtan v Tabula Peutingeriana.

Potek

[uredi | uredi kodo]
Odsek rimske ceste v bližini mesta Baños de Montemayor

Ruta de la Plata je povezala Hispalis (danes Sevilja) preko krajev Italica (danes Santiponce), Emerita Augusta (danes Mérida), Castra Caecilia (danes Cáceres), Helmantica (danes Salamanca) in Oceluma (danes verjetno Zamora) z Asturica Augusta (danes Astorga) ).[1][2][3]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Dobesedno prevedeno ime bi pomenilo "Srebrna cesta". Poimenovanje ne izvira iz rimskih časov, njegov izvor najverjetneje najdemo v ljudski etimološki spremembi novejšega mavrskega imena Bal'latta za "široko tlakovano pot". V 1. stoletju našega štetja je bila pot od Sevilje do Astorge popolnoma utrjena. Povezava sever-jug severno od Gibraltarske ožine pa v rimskih časih ni imela enotnega imena.

Rimljani so razširili obstoječe ceste. Zgradili naj bi jo celo Feničani kot trgovsko pot za prevoz zlata in kositra. Menijo, da so te poti pastirji in lovci (cañadas) prej uporabljali poleti na hladnejši Kastiljski planoti in pozimi v Extremaduri. Ruta de la Plata se že od srednjega veka uporablja tudi kot romarska pot; bila je del mreže Jakobove poti (Caminos de Santiago), katere skupni cilj je mesto Santiago de Compostela v Galiciji.

Mostovi

[uredi | uredi kodo]
Rimski most pri Salamanci
Antični
Srednjeveški
  • Puente de Piedra v Zamori čez Duero
  • Puente Vilambre pri Astorgi

Glavna naselja

[uredi | uredi kodo]
Rimske ceste na Iberskem polotoku
Andaluzija
  • Sevilja
  • Santiponce
  • Guillena
  • El Ronqillo
  • Santa Olalla del Cala
  • El Real de la Jara
Extremadura
  • Monesterio
  • Fuente de Cantos
  • Los Santos de Maimona
  • Villafranca de los Barros
  • Almendralejo
  • Mérida
  • Aljucén
  • Cáceres
  • Plasencia
  • Baños de Montemayor
Kastilja in Leon

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Via de la Plata - Übersichtskarte mit Verlauf des Pilgerweges«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. julija 2021. Pridobljeno 21. julija 2021.
  2. ↑ Andreas Bechtold und Barbara Dickenberger: Spanien. Via de la Plata I: Die Römerstrasse nach Salamanca. Eine Produktion des Saarländischer Rundfunk. TR Verlagsunion, März 2005, ISBN 3-8058-3684-8
  3. ↑ Andreas Bechtold und Barbara Dickenberger: Spanien. Via de la Plata II: Im Herzen Spaniens. Eine Produktion des Saarländischen Rundfunks. TR Verlagsunion, März 2005, ISBN 3-8058-3684-8

Literatura

[uredi | uredi kodo]
  • Raimund Joos, Michael Kasper: Spanien: Jakobsweg - Via de la Plata und Mozarabischer Jakobsweg, Conrad Stein Verlag, 2019, ISBN 978-3-86686-251-7
  • Bernd Münzenmayer, Alison Raju: Camino Mozarabe. Via de la Plata. Der Jakobsweg des Südens. Sevilla, Astorga, Santiago de Compostela, Nink-Verlag (1999), 116 S., ISBN 3-934159-02-8
  • Cordula Raabe: Via de la Plata. Jakobsweg von Sevilla nach Santiago de Compostela, Bergverlag Rother, 2006, ISBN 3-7633-4333-4
  • Siegfried Wiesenhofer: Mein anderer Jakobsweg. Mit dem Fahrrad auf der Via de la Plata, Books on Demand GmbH, 2007, ISBN 3-8370-0338-8
  • José Manuel Roldán, Luis Carandell, Koldo Chamorro [Foto]: La Viá de la Plata. Barcelona, Lunwerg Editores, S.A., 1995. ISBN 84-7782-329-4

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Ruta de la Plata.
Wikipotovanje vsebuje popotniški vodnik, ki se nanaša na: Ruta de la Plata
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ruta_de_la_Plata&oldid=6202036«