[go: up one dir, main page]

Pojdi na vsebino

Rosalnice

Rosalnice
Rosalnice se nahaja v Slovenija
Rosalnice
Rosalnice
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°39′6.81″N 15°20′22.59″E / 45.6518917°N 15.3396083°E / 45.6518917; 15.3396083
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaJugovzhodna Slovenija
Tradicionalna pokrajinaDolenjska
ObčinaMetlika
Površina
 • Skupno1,73 km2
Nadm. višina
151,2 m
Prebivalstvo
 (2024)[1]
 • Skupno433
 • Gostota250 preb./km2
Časovni pasUTC+1
 • PoletniUTC+2
Poštna številka
8330 Metlika
Zemljevidi

Rosalnice so naselje v Občini Metlika, ki je dobilo svoje ime po rusaljah, starem običaju poganskih Slovencev, ki so spomladi na grobovih zažigali kresove. Rosalnice so razpotegnjeno naselje na robu kolpske terase in so od Metlike oddaljene dobra dva kilometra.

Čez naselje poteka železniška proga Ljubljana–Metlika, nekdanja železniška postaja pa je v uporabi kot stanovanjsko poslopje. V bližini Rosalnic in Metlike delujeta dve tovarni: Kolpa (predelava plastičnih mas) in Komet (tekstilna industrija). Zaselek Boriha na obrobju naselja je največje romsko naselje v občini.

Objekti v kraju

[uredi | uredi kodo]

Rosalnice so znane predvsem po treh gotskih cerkvah, imenovanih »Tri fare«. Zanimivo je, da so vse tri zbrane za enim obzidjem, kjer je tudi pokopališče. Cerkve so v drugi polovici 12. stoletja sezidali vitezi križniki, ki so imeli lokalno središče (komendo) v Črnomlju. Pred tem naj bi na tem mestu stala prvotna metliška župnijska cerkev, od katere je do danes ostalo ohranjeno samo pokopališče.

Ena od cerkva, posvečena Žalostni materi božji, je ohranila gotski prezbiterij in bogat portal v zahodni steni ladje. Leta 1842 je to ladjo poslikal kranjski mojster Jožef Ergartner.

Srednja cerkev Glejte, človek ima prav tako ohranjen gotski prezbiterij, poslikal pa jo je sredi 19. stoletja Jurij Tavčar iz Idrije.

Največja od treh cerkva je posvečena Lurški materi božji in ima tako kot ostali dve do danes ohranjen gotski prezbiterij ter slabše ohranjeno gotsko fresko križanja.

Na cerkvi posvečeni Žalostni materi božji je ohranjeno verjetno prvo ohranjeno kiparsko delo Alojza Gangla, nagrobnik župnika Antona Reša z dvema žalujočima angeloma.

V bližini cerkva je bilo nekoč župnišče, ki pa je bilo med drugo svetovno vojno požgano, po njej pa so ga obnovili in v njem uredili prosvetni in gasilski dom.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
  • Kladnik, Darinka Sto slovenskih krajev Prešernova družba, Ljubljana, 1994 (COBISS)

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]