Prvačina
Prvačina | |
---|---|
Koordinati: 45°53′16.36″N 13°43′23.19″E / 45.8878778°N 13.7231083°E | |
Država | Slovenija |
Statistična regija | Goriška regija |
Tradicionalna pokrajina | Primorska |
Občina | Nova Gorica |
Površina | |
• Skupno | 4,6 km2 |
Nadm. višina | 58,4 m |
Prebivalstvo (2020)[1] | |
• Skupno | 1.249 |
• Gostota | 270 preb./km2 |
Časovni pas | UTC+1 (CET) |
• Poletni | UTC+2 (CEST) |
Poštna številka | 5297 Prvačina |
Zemljevidi | |
Prvačina - Vaško jedro | |
Lega | Mestna občina Nova Gorica |
RKD št. | 24952 (opis enote)[2] |
Prvačina (italijansko Prevacina) je naselje v Mestni občini Nova Gorica.
Prvačina je razloženo naselje z jedrom na nizki vzpetini, ki ga zaključuje cerkev sv. Andreja. Leži Vipavski dolini ob reki Vipavi nad železniško progo Jesenice-Sežana. Kraj je znan po prazniku breskev, ki ga vsako leto organizira krajevna skupnost Prvačina. Naselje je bilo močno prizadeto v poplavi 29. in 30. marca 2009.
Izvor krajevnega imena
[uredi | uredi kodo]Krajevno ime je izpeljano iz osebnega imena, ki se ohranja v tamkajšnem vodovodnem imenu Prvač. To se je domnevno razvilo iz hipokoristika Pribačь, ki spada med slovanska osebna imena. Kraj je torej poimenovan po očetu z imenom Pribač. V starih listinah se kraj prvič omenja leta 1298 kot Prebätsch, 1339 de Preuacio, 1361 Priwatsch, in 1402 kot Prebatsch.[3]
V obdobju Avstro-Ogrske je imela Prvačina poštni urad, kjer so uporabljali dvojezični poštni žig Prebacina/Prvačina. Poleg pošte je bila v Prvačini železniška postaja, ki je nadzorovala kretnice proti Ajdovščini oziroma Štanjelu.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Leta 1752 je bila ustanovljena Prvačka pleh muzika.
Leta 1826 je začela delovati osnovna šola.
Med 1. svetovno vojno se je kraj znašel v najožjem zaledju Soške fronte. Ob civilnem pokopališču je bilo urejeno tudi vojaško pokopališče z impozantnim obzidjem, ki je bilo kasneje podrto, nagrobni križi in ostale oznake pa odstranjeni.
Po 1. svetovni vojni je veliko prvačkih žena odšlo na delo v Egipt, natančneje Aleksandrijo (Aleksandrinke). Delale so kakor gospodinje ali dojilje. V spomin nanje v kraju delujeta društvo Aleksadrink in muzej.
Ljudje povezani s krajem
[uredi | uredi kodo]- Alojzij Matija Zorn, goriški nadškof
- Hilarij Zorn, cerkveni dostojanstvenik in publicist
Galerija
[uredi | uredi kodo]Vojaško pokopališče
[uredi | uredi kodo]Ostale slike
[uredi | uredi kodo]-
Železniška postaja
-
Cerkev sv. Andreja
-
Razglednica Prvačine iz leta 1910
Sklici in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 24952«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ Snoj, Marko (2009). Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Založba Modrijan
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Predstavnosti o temi Prvačina v Wikimedijini zbirki