[go: up one dir, main page]

Pojdi na vsebino

Pokrajina Bergamo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Provincia di Bergamo
Italijanska pokrajina Bergamo
Glavno mesto Bergamo
Občine Seznam 244 občin
Površina 2.723 km²
Prebivalstvo 1.098.740 (2010)
Gostota 404 preb./km²

Pokrajina Bergamo (v italijanskem izvirniku Provincia di Bergamo [provìnča di bèrgamo]) s središčem v Bergamu je ena od dvanajstih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Lombardija. Meji na severu s pokrajino Sondrio, na vzhodu s pokrajino Brescia, na jugu s pokrajino Cremona in na zahodu s pokrajinama Lecco, Monza e Brianza in Milano).

Večje občine

[uredi | uredi kodo]

Glavno mesto je Bergamo, ostale večje občine so (podatki 31.12.2010):

Mesto Prebivalcev
Bergamo 120.694
Treviglio 29.034
Seriate 24.297
Dalmine 23.266
Romano di Lombardia 19.049

Naravne zanimivosti

[uredi | uredi kodo]

Zaradi značilne lege ozemlja, ki se postopoma spušča iz gore v dolino, je v pokrajini veliko slapov. Najbolj znan je trojni slap na reki Serio, ki je s 315 metri padca tudi najvišji v Italiji. Danes je pravzaprav umetni slap, kajti voda prihaja iz umetne zajezitve reke. Do leta 1931, ko je bi jez postavljen, je slap prosto padal po južnem pobočju hriba. Po zajezitvi je bil odvisen od trenutnega stanja vode do leta 1969, ko se je začelo umetno jezero načrtno izkoriščati: slap, torej naravni odtok jezera, je bil zaprt razen enega samega izliva v mesecu juliju. Od leta 1991 je v turistične namene slap "oživel" dvakrat letno, tretjo nedeljo v juliju in prvo v septembru. Danes se slikoviti prizor ponovi petkrat letno, vedno v poletnem času.

Seznam zaščitenih področij v pokrajini:

Zgodovinske zanimivosti

[uredi | uredi kodo]

Pokrajino prečka star 35 km dolg prekop, ki povezuje reki Adda in Oglio. Začetek gradnje sega v leto 1267, ko sta sklenili premirje tedanji deželi Bergamo (gvelfi) in Cremona (gibelini), ki sta hoteli na ta način dokončno določiti medsebojne meje. Ozemlje je bilo že gosto prepleteno s kanali, naravnimi vodnimi tokovi in umetnimi povezavami med njimi, zato je bila meja v obliki prekopa najbolj "naravna". Odločili so se za standardno širino "treh beneških korakov", približno pet metrov, in za dolžino od reke Adda do reke Oglio, s potekom preko ostalih vodnih tokov ali, po potrebi, v njih samih. Dejansko je kanal prečkal v ravni črti reko Brembo, a pri reki Serio se je vključil v njen tok in se spet odcepil šele več kilometrov niže. Ta meja je kljub mnogim srednjeveškim vojnam, ki so si lastile področje, dolgo trajala. V štirinajstem stoletju jo je Beneška republika zaznamovala z mejniki in opremila z manjšimi vojaškimi garnizijami. Po prihodu Francozov (1797) meja ni imela več pomena in prekop je bil zapuščen. Po njem pa še danes poteka razmejitev med škofijama Bergamo in Cremona. V zadnjih letih so bili nekateri manjši odseki restavrirani kot zgodovinski spomenik.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]