Pogovorni izraz
Pogôvorni izràz je prvina pogovornega jezika, ki se govori in manj piše. Uporabimo ga takrat, ko govorimo brez vnaprej pripravljenega besedila.
Značilnosti
[uredi | uredi kodo]Nekatere značilnosti pogovornih izrazov[1]:
- spremembe v glasovju, zlasti izpad samoglasnikov, npr.:
- uporaba kratkega nedoločnika (delat = delati, peč = peči, igrat = igrati ...)
- množinska oblika deležnika na -l (smo delal = smo delali ...)
- izgovor l namesto lj (kluč = ključ, zaljublen = zaljubljen, Lublana = Ljubljana, živlenje = življenje ...)
- spremembe v naglasu
- uporaba pogovornih oblik določenih besed, npr. jejo namesto jedo, vejo namesto vedo
- uporaba določenih besed, ki niso zborne, npr.:
- ja namesto da
- brigati se namesto skrbeti za kaj
- štekati namesto razumeti
- folk namesto ljudje
- faks namesto fakulteta
- lajf namesto življenje
Viri
[uredi | uredi kodo]- ↑ Slovenski pravopis, Ljubljana 2007, str. 126–127.
