[go: up one dir, main page]
Pojdi na vsebino

Potres v Turčiji in Siriji (2023)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Potres v Turčiji in Siriji
V smeri urnega kazalca od zgoraj levo: turška zastava na pol droga kot znak žalovanja za žrtvami potresa; moški, sedeč na pločniku pred porušenimi stavbami; ljudje, ki pregledujejo škodo po potresu; podrta policijska postaja; žrtve potresa iščejo zatočišče na razstavišču
Potres v Turčiji in Siriji (2023) se nahaja v Turčija
Potres v Turčiji in Siriji (2023)
Potres v Turčiji in Siriji (2023) se nahaja v Sredozemlje
Potres v Turčiji in Siriji (2023)
Čas UTC2023-02-06 01:17:35
Dogodek ISC625613033
USGS-ANSSComCat
 ComCat
Krajevni datum6. februar 2023 (2023-02-06)
Krajevni čas04.17 TRT (UTC+3)
 13.24 TRT (UTC+3)
Trajanje75 sekund
Magnituda7,8 Mww
 7,5 Mww 
Globina17,9 km
Epicenter37°10′26″N 37°01′55″E / 37.174°N 37.032°E / 37.174; 37.032
Prelomnicavzhodnoanatolska prelomnica[1]
Tipzmični prelom
Prizadeta območjapredvsem Turčija, Sirija
Skupna škoda84,1 milijarde USD (ocena)
Najv. intenzitetaIX (silovit)
Najv. pospešek1,62 g
Cunamida
Popotresni sunkiveč kot 2100
več kot 200 z Mw 4,0 ali več;[2]
največji: Mww  7,7 ob 13.24 TRT (UTC+3), 6. februarja 2023
Žrtveveč kot 37.350 mrtvih, več kot 94.770 ranjenih
  • več kot 31.640 mrtvih in 80.270 ranjenih v Turčiji
  • več kot 5.710 mrtvih in 14.500 ranjenih v Siriji
Sklici[3][4]

6. februarja 2023 je močan in smrtonosen potres prizadel južno in osrednjo Turčijo ter severno in zahodno Sirijo.[5][6] Gre za enega najmočnejših potresov v zgodovini Turčije in Sirije. Zgodil se je zahodno od mesta Gaziantep ob 04.17 TRT (01.17 UTC) in povzročil obsežno škodo in številne žrtve v jugovzhodni Turčiji in severozahodni Siriji. Z največjo Mercallijevo intenziteto IX (silovito) in magnitudo Mww 7,8 se kosa s potresom v Erzincanu leta 1939 kot najmočnejšim instrumentalno zabeleženim potresom, ki je v sodobnem času prizadel Turčijo, in najsmrtonosnejšim potresom po potresu v Izmitu leta 1999.[7] Potresu je sledilo več kot 2100 popotresnih sunkov.[8] Najmočnejši med njimi je imel magnitudo Mw 7,7. Zgodil se je 9 ur pozneje 4 km severo-severovzhodno od Elbistana v provinci Kahramanmaraş ob 13.24 TRT (10.24 UTC), prav tako z največjo Mercallijevo intenziteto IX. Seizmično zaporedje je bilo posledica plitvega zmičnega preloma. Do 13. februarja so poročali o več kot 37.300 žrtvah; več kot 31.600 v Tučiji in 5700 v Siriji.[9] Reševalne napore je močno oviral zimski vihar, ki je zasnežil ruševine in prinesel zelo nizke temperature.[10] Zaradi temperatur pod lediščem so preživeli, zlasti tisti, ki so ujeti pod ruševinami, zelo izpostavljeni tveganju za podhladitev.[11][12] Škodo zaradi potresa ocenjujejo na 84,1 milijarde USD.[13]

Tektonika

[uredi | uredi kodo]

Geologija

[uredi | uredi kodo]
Zemljevid Anatolske plošče z vzhodnoanatolsko prelomnico

Lokacija potresa ga umešča v bližino trojnega stičišča med Anatolsko, Arabsko in Afriško ploščo. Glede na mehanizem in lokacijo se je zgodil na vzhodnoanatolski prelomni coni ali mrtvomorski zmični meji. Vzhodnoanatolska prelomnica se prilagaja iztiskanju Turčije proti zahodu v Egejsko morje, mrtvomorska zmična meja pa se prilagaja gibanju Arabskega polotoka proti severu glede na Afriško in Evrazijsko ploščo.

Vzhodnoanatolska prelomnica je 700 km dolga levozmična meja med anatolsko in arabsko ploščo. Vidne stopnje zdrsa prelomnice se zmanjšujejo od vzhoda z 10 mm na leto proti zahodu, kjer znašajo 1–4 mm na leto. Prelomnica je povzročila močne potrese v letih 1789 (MW 7,2), 1795 (MW 7,0), 1872 (MW 7,2), 1874 (MW 7,1), 1875 (MW 6,7), 1893 (MW 7,1) in 2020 (MW 6,8). Ti potresi so pretrgali posamezne segmente prelomnice. Potresno aktivna segmenta Palu in Pütürge na vzhodu kažeta interval ponavljanja približno 150 let za potrese z magnitudo 6,8–7,0. Segmenta Pazarcık in Amanos na zahodu imata intervale ponavljanja 237–772 let oziroma 414–917 let za potrese z M 7,0–7,4.[14]

Seizmika

[uredi | uredi kodo]

Območje, kjer so se zgodili potresi 6. februarja, je seizmološko razmeroma mirno. Od leta 1905 se je v območju 250 km od potresov 6. februarja zgodilo samo pet potresov z magnitudo 6 ali več. Največji od teh, z magnitudo 6,7, se je zgodil 24. januarja 2020 severovzhodno od potresa 6. februarja. Vsi ti potresi so se zgodili vzdolž ali v bližini vzhodnoanatolske prelomnice. Kljub seizmično razmeroma mirujočemu epicentralnemu območju potresa 6. februarja sta južna Turčija in severna Sirija v preteklosti doživeli močne in uničujoče potrese. Alep, drugo največje mesto v Siriji, je bil v zgodovini zaradi velikih potresov večkrat opustošen, čeprav je mogoče natančne lokacije in magnitude teh potresov le oceniti. Alep je leta 1138 prizadel potres z ocenjeno magnitudo 7,1 in leta 1822 potres z ocenjeno magnitudo 7,0. Število smrtnih žrtev potresa leta 1822 ocenjujejo na 20.000–60.000.[15] Leta 1114 je mesto Maraš prizadel potres, v katerem je umrlo 40.000 ljudi.[16] Večji potresi, ki so prizadeli Bližnji vzhod v letih 856, 1033 in 1754, so povzročili 200.000, 70.000 in 40.000 smrti.[17] Model izvora, ki ga je izdelal USGS, je pokazal, da je potres z magnitudo Mww  7,8 povzročil rupturo dveh segmentov prelomnice v skupni dolžini skoraj 50 km in širini 30 km.[15] Harold Tobin, direktor Seizmične mreže Pacifiškega Severozahoda, je dejal, da ima vzhodnoanatolska prelomnica dolgo seizmično zgodovino in je bila že prej znana kot seizmično nevarno območje.[18]

Potresi

[uredi | uredi kodo]
Seizmogram potresa z močjo Mw 7,8

Potres se je zgodil ob 01.17 UTC. Po oceni Ameriškega geološkega zavoda (USGS) je imel magnitudo 7,8 (Mw), po oceni GEOSCOPA pa Mw 8.0.[19] Epicenter je bil 34 km zahodno od Gaziantepa v Gaziantepski provinci, ki je blizu meje s Sirijo. Sunek je imel žariščni mehanizem, ki je ustrezal plitvemu zmičnemu prelomu.[15] Do preloma je prišlo bodisi na prelomnici s severozahodno-jugovzhodno navzgornjim zdrsom in severovzhodnim navzdolnjim zdrsom ali severozahodno-jugovzhodnim navzgornjim zdrsom s severozahodnim navzdolnjim zdrsom.[19] USGS je ocenil, da je razpoka dolga ~190 km in široka ~25 km. To je eden najmočnejših potresov, ki so ga kadarkoli zabeležili v Turčiji, in je enak potresu v Erzincanu leta 1939.[20] Morda ga presega le potres v Severni Anatolijo leta 1668,[21][22] globalno pa je najmočnejši zabeleženi po avgustu 2021.[23]

Predpotresni in popotresni sunki

[uredi | uredi kodo]

Predpotresni sunek magnitude mb  4,2 se je pojavil 3. februarja 5 km zahodno od Bahçeja, provinca Osmaniye.[24]

Do 13. februarja je bilo zabeleženih več kot 2100 popotresnih sunkov.[8] Približno 11 minut po glavnem sunku je sledil popotresni sunek z magnitudo Mww  6,7.[25] Po podatkih Ameriškega geološkega zavoda (USGS) je v šestih urah po glavnem sunku sledilo 25 popotresnih sunkov magnitude Mw 4,0 ali več. V šestih urah po glavnem sunku je po podatkih USGS sledilo 25 popotresnih sunkov z Mw  4,0 ali več. Več kot 12 ur pozneje je USGS poročal o vsaj 54 popotresnih sunkih magnitude 4,3 ali več, turško Predsedništvo za ravnanje ob naravnih nesrečah in izrednih razmerah (AFAD) pa je zabeležilo vsaj 120 popotresnih sunkov.[26] Znanstvenik Seizmološkega raziskovalnega centra v Avstraliji je dejal, da je mogoče nizkomagnitudne popotresne sunke pričakovati še kakšno leto. Popotresni sunki, ki lahko povzročijo močno tresenja, pa se lahko pojavi v dneh do tednih po glavnem sunku.[27]

Zemljevid močnega premikanja tal ob glavnem sunku
Zemljevid močnega premikanja tal ob popotresnem sunku z Mww 7,5
Zemljevid močnega premikanja tal ob glavnem šoku (levo/zgoraj) in popotresnem sunku z Mww  7,5 (desno/spodaj)
Zemljevid
Zemljevid popotresnih sunkov – Mw  4.0 ali več[28]

Drugi potres z močjo Mww 7,5 ali Mw 7,7 po podatkih GEOSCOPA[29] je bil popotresni sunek prvega in je območje prizadel ob 10.24 UTC z epicentrom 4 km jugo-jugovzhodno od Ekinözüja v provinci Kahramanmaraş. Razpoka je vzdolž zdrsnega preloma z navzgornjim zdrsom v smeri vzhod-zahod in navzdolnjim zdrsom proti severu ali navzgornjim zdrsom v smeri sever-jug in navzdolnjim zdrsom proti vzhodu.[29] USGS je dejal, da je potres morda povzročil prelom na ločeni prelomnici dolžine ~120 km in širine ~18 km.[30]

Škoda

[uredi | uredi kodo]

Turčija

[uredi | uredi kodo]

Skupno se je v desetih provincah po vsej Turčiji zrušilo 6217 stavb.[31] Številne so bile uničene v Adıyamanu in Diyarbakırju.[32] V Diyarbakırju se je zrušil nakupovalni center.[33] Guverner Osmanije je dejal, da se je v provinci zrušilo 34 stavb.[34]

Približno 130 stavb se je zrušilo tudi v Malatyi. V provinci sta se delno porušila znana mošeja iz 13. stoletja in strop letališča Malatya.[35] Antični grad Gaziantep je bil resno poškodovan.[36] Po vsej regiji so izbruhnili požari.

V Adani sta se zrušili dve stanovanjski stavbi, ena od njiju je bila 17-nadstropna, pri čemer je umrlo najmanj deset ljudi.[37]

Video iz Gaziantepa

V provinci Hatay je bila vzletno-pristajalna steza letališča Hatay razcepljena in dvignjena.[38] Uničene so bile dve deželni bolnišnici in policijska postaja in eksplodiral je plinovod.[39]

Sirija

[uredi | uredi kodo]

Opozicijska sirska civilna zaščita je razmere na severozahodu države označila za »katastrofalne«. Porušile so se številne stavbe in ljudje so ostali ujeti. Zrušitve so se zgodile v mestih Alep, Latakija in Hama. V Damasku je veliko ljudi zbežalo s svojih domov na ulice.[40] V Siriji je številne stavba poškodovala že skoraj 12 let trajajoča državljanska vojna. Poškodovan je bil križarski grad Margat; zrušili so se del stolpa in deli obzidja. Prizadeta je bila tudi citadela v Alepu.[41]

Druge države

[uredi | uredi kodo]

V Libanonu so se prebivalci prebudili iz spanja. Stavbe po državi so se tresle do 40 sekund. V Bejrutu so prebivalci zapustili svoje domove in ostali na ulicah ali se vozili v svojih vozilih, da bi pobegnili iz stavb. Na splošno je bila škoda v Libanonu omejena, prizadete so bile nekatere stavbe v mestih Minijeh, El Mina in Burdž Hamud. Vendar za zdaj ne poročajo o žrtvah.

Potres so čutili tudi do Cipra.[42] Evropsko-mediteranski seizmološki center je sporočil, da so tresenje tresljajev čutili v Armeniji, Egiptu, Gruziji, Grčiji, Iraku, Izraelu, Jordaniji, Palestini in Romuniji. V Iraku je veliko prebivalcev ostalo na prostem, kjer so čakali na obvestilo, da se je varno vrniti na domove. Nekaj ur pozneje je prišlo do popotresnega sunka, zaradi česar so morali evakuirati stavbe. O smrtnih žrtvah ali poškodovanih ni poročil.[43]

Ocena izgub

[uredi | uredi kodo]

Po mnenju profesorja geofizike na observatoriju Kandilli bi lahko bilo število smrtnih žrtev podobno potresu v İzmitu leta 1999, v katerem je umrlo 18.373 ljudi.[44] Storitev PAGER ameriškega geološkega zavoda je ocenila 34-odstotno verjetnost gospodarskih izgub med 1 in 10 milijardami dolarjev. Služba je ocenila 47-odstotno verjetnost smrti med 1000 in 10.000 zaradi drugega potresa.[45] Risklayer je ocenil število smrtnih žrtev med 9930 in 64.800[46] ter gospodarsko izgubo okoli 20 milijard USD.[47]

Geološki učinki =

[uredi | uredi kodo]

V İskenderunu je prišlo do večjega zemeljskega plazu, zaradi česar je morje poplavilo mesto do 200 m globoko.[48] Majhni valovi cunamija so bili zabeleženi ob obali Famaguste na Cipru, po podatkih Oddelka za geološke raziskave brez škode.[49] Civilna zaščita Italije je izdala opozorilo, ki je bilo pozneje umaknjeno, o nevarnosti cunamijskih valov, ki bi lahko prizadeli obale Sicilije, Kalabrije in Apulije.[50] Obalnim prebivalcem v omenjenih regijah so svetovali, naj se umaknejo v višje ležeče kraje in se ravnajo po navodilih lokalnih oblasti, državni železniški operater Trenitalia pa je na teh območjih začasno prekinil železniške storitve in jih pozneje isto jutro znova vzpostavil. Nacionalni raziskovalni inštitut za astronomijo in geofiziko v Egiptu je prav tako izdal opozorilo glede cunamija za vzhodno sredozemsko območje. Pozneje je bilo umaknjeno.[51]

Odziv

[uredi | uredi kodo]

Turčija

[uredi | uredi kodo]
Reševalci na delu pri uničenem poslovnem centru Galeria v Diyarbakırju. Ena od stavb v ozadju se je pozneje zrušila ob popotresnem sunku.
Odločitev turškega predsednika o narodnem žalovanju

Predsednik Recep Tayyip Erdoğan je na Twitterju dejal, da so bile »iskalno-reševalne ekipe nemudoma poslane« na prizadeto območje. Notranji minister Süleyman Soylu je prebivalce opozoril, naj ne vstopajo v poškodovane stavbe.[52] 7. februarja je v 10 prizadetih provincah razglasil 3-mesečne izredne razmere.[53]

Narodna vlada je razglasila »alarm četre stopnje« glede poziva za mednarodno pomoč.[43] V skladu s Predsedstvom za ravnanje ob naravnih nesrečah in izrednih razmerah je bilo v 10 prizadetih provinc poslanih več kot 10.000 reševalcev.[54] Turške oborožene sile so za mobilizacijo iskalno-reševalnih ekip vzpostavile »zračni koridor«. Pri transportu so sodelovala številna letala, vključno z Airbusom A400M in letali C-130 Hercules. Na območja so bili odposlani tudi hrana, odeje in ekipe za psihološko pomoč.[55] Turčija je poslala uradno zahtevo za pomoč Natu in drugim zaveznicam.[56]

V uradni izjavi je minister za mladino in šport Mehmet Kasapoğlu dejal, da so nemudoma in do nadaljnjega obvestila prekinjena vsa državna prvenstva.[57][58] Minister za državno izobraževanje Mahmut Özer je odredil zaprtje vseh šol v državi za en teden.[59]

Urgentne službe v Turčiji so se nemudoma aktivirale pri iskanju ponesrečencev pod številnimi porušenimi stavbami. 6. februarja je bilo izpod ruševin v 10 provincah rešenih več kot 7800 ljudi.[60][61] V Adani je bilo slišati kričanje ljudi izpod porušenih stavb.

Na prizadeta območja je bilo napotenih več kot 53.000 turških reševalcev.[62] V provinco Osmanijo je prispelo nuditi pomoč 90 rudarjev iz Some. Več deset vozil in opremo je poslala tudi Mestna občina Izmir.[63] Napore reševalcev in civilistov pri iskanju in reševanju so ovirale slabe vremenske razmere, vključno s snegom, dežjem in temperaturami pod lediščem. Reševalci in prostovoljci so pri reševanju nosili zimska oblačila.[64]

Predsednik Erdoğan je po telefonu govoril z guvernerji in župani vseh prizadetih področij, razen province Hatay.[65] V objavi na svoji Twitter strani je razglasil 7-dnevno narodno žalovanje.[66][60]

Zaradi temperatur pod lediščem na prizadetih območjih tako v Turčiji kot v Siriji je župan Hataya Lütfü Savaş opozoril na tveganje za podhladitev.[67] Več deset tisoč ljudi iz vse regije je ostalo brez doma in so noč preživeli v mrazu. V Turčji so ljudje, ki se pri teh nizkih temperaturah niso mogli vrniti domov, kot zatočišča uporabili mošeje.[68] V mestu Gaziantep so se zatekli v nakupovalna središča, na stadione, v občinske domove in v mošeje.[60] Uradniki načrtujejo odprtje hotelov v Antaliji za začasno nastanitev prizadetega prebivalstva.[53]

Sirija

[uredi | uredi kodo]

Sirska občila so poročala o številnih porušenih stavbah v severnem Guvernerstvu Alepo ter o več porušenih v mestu Hama. V Damasku so iz domov na ulice pobegnili številni ljudje.[52][69] Sirski nacionalni center za potrese je dejal, da je ta potres »najmočnejši zabeleženi potres« v zgodovini njegovega delovanja.[35] Po poročanju državne tiskovne agencije SANA je predsednik Bašar Al Asad opravil nujni sestanek s kabinetom za organizacijo reševalnega načrta na najbolj prizadetih območjih.[70]

Trpljenje povprečnih Sircev so močno poslabšale sankcije, uvedene zaradi sirske državljanske vojne, saj narodi in organizacije zaradi strahu pred sankcijami ne morejo nuditi neposredne pomoči. Predloženih je bilo več zahtev za odpravo ali prekinitev sankcij, da bi pomagali pri humanitarnih prizadevanjih po potresu.[71][72] Sirska vlada je za mednarodno pomoč pozvala države članice Združenih narodov, Mednarodni odbor Rdečega križa in druge humanitarne organizacije.[73]

Po ukazu predsednika Al Asada so bile v Alepo napotene vse ekipe civilne zaščite, gasilstva, javnega zdravja in javnega gradbeništva.[74]

Mednarodna humanitarna pomoč

[uredi | uredi kodo]

Države

[uredi | uredi kodo]
Države, ki so po potresu Turčiji in/ali Siriji ponudile pomoč ali izrekle sožalje (temnomodro: Turčija in Sirija). Trenutno manjka štirinajst držav.

Voditelji številnih držav so izrekli sožalje. Več kot 60 držav je ponudilo praktično podporo in humanitarno pomoč.[75] Združeno kraljestvo,[76] Grčija,[77] Romunija,[78] Iran,[79] Indija, Izrael, Moldavija,[80] Pakistan, Portugalska,[81] Slovenija,[82] Švica,[83] Armenija,[84] Brazilija in Mehika[85] so ponudili strokovnjake za reševanje, opremo in reševalne pse. Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je ukazal pomoč pri reševanju ruskim silam v Siriji.[86][87] Na tiskovni konferenci je turški predsednik Erdogan dejal, da je po telefonu Turčiji pomoč ponudilo več kot 18 voditeljev držav in predsednikov vlad.[88]

Organizacije

[uredi | uredi kodo]

Ahmed Abul Gejt, generalni sekretar Arabske lige, je pozval k mednarodni pomoči, da bi pomagali tistim, ki jih je prizadela »ta humanitarna katastrofa«.[75] Josep Borrell, visoki predstavnik Evropske unije, in evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič sta dejala, da bo v Turčijo napotenih deset reševalnih ekip iz različnih držav članic.[75] Za zagotavljanje urgentnih kartografskih storitev je bil aktiviran tudi program Copernicus.[75] Na zahtevo Turčije je bil aktiviran tudi Evropski mehanizem civilne zaščite, katerega članica je tudi Turčija.[89] Tudi Jens Stoltenberg, generalni sekretar NATA, je dejal, da države mobilizirajo podporo.[90][91]

Več agencij Združenih narodov je sporočilo, da usklajujejo odziv na katastrofo, med njimi UNDAC, OCHA, UNHCR, UNICEF in IOM.[92] Hans Kluge, regionalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo, je povedal, da regionalni uradi organizacije sodelujejo pri mednarodnih naporih za transport zdravil in reševalne opreme.[75][93]

Norveški svet za begunce, nevladna humanitarna organizacija, je sporočil, da bodo pomagali najbolj prizadetim v Siriji. Mednarodno skupnost so pozvali k takojšnji mobilizaciji finančnih virov za kolektivno zagotavljanje pomoči prizadetim v Siriji in južni Turčiji.[94] Organizacija CARE Australia je sprožila urgentno akcijo za zagotavljanje hrane, bivališča, vode in drugih življenjsko potrebnih sredstev ljudem na območjih potresa.[95] Akcijo zbiranja pomoči za pomoč Turčiji je sprožila tudi judovska organizacija World Jewish Relief.[96] Finančna sredstva za Turčijo je prispevala Judovska federacija.[97] Pozive za pomoč žrtvam je sprožilo tudi več turških mednarodnih humanitarnih organizacij, kot so AHBAP,[98] Turški človekoljubni sklad[99] in Turški rdeči križ (poleg drugih članic ICRC po svetu).[100]

Sožalje je na svojem spletnem mestu izrekla Organizacija turških držav.[101] Sožalje je izrekel tudi Moussa Faki, predsednik Komisije Afriške unije.[102]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Why Turkey and Syria's calamitous earthquakes were decades in the making«. Financial Times. 6. februar 2023.
  2. ↑ USGS (6. februar 2023). »USGS earthquake catalog«. Pridobljeno 6. februarja 2023.
  3. ↑ »AFAD: 12 bin 391 kişi hayatını kaybetti, 62 bin 914 kişi yaralandı«. TRT Haber. Arhivirano iz spletišča dne 9. februarja 2023. Pridobljeno 9. februarja 2023.
  4. ↑ USGS (6. februar 2023). »USGS earthquake catalog«. Arhivirano iz spletišča dne 7. februarja 2023. Pridobljeno 7. februarja 2023.
  5. ↑ Subramaniam, Tara; Mogul, Rhea; Renton, Adam; Sangal, Aditi; Vales, Leinz; Hammond, Elise; Chowdhury, Maureen; Vera, Amir (6. februar 2023). »February 6, 2023 Turkey-Syria earthquake news« (v angleščini). CNN. Arhivirano iz spletišča dne 7. februarja 2023. Pridobljeno 7. februarja 2023.
  6. ↑ »Live Updates Turkey, Syria earthquake kills thousands«. AP News (v angleščini). 6. februar 2023. Arhivirano iz spletišča dne 6. februarja 2023. Pridobljeno 7. februarja 2023.
  7. ↑ »Timeline: Turkey hit by most devastating earthquake since 1999«. Al Jazeera. 6. februar 2023. Pridobljeno 6. februarja 2023.
  8. ↑ 8,0 8,1 »SON DEPREMLER LİSTESİ KANDİLLİ/AFAD: Az önce deprem mi oldu, kaç şiddetinde? Deprem bölgesinde artçı sarsıntılar devam ediyor!« [LIST OF LAST EARTHQUAKE KANDİLLİ/AFAD: Was there an earthquake just now, how strong was it? Aftershocks continue in the earthquake area!] (v turščini). Milliyet. 13. februar 2023. Pridobljeno 13. februarja 2023.
  9. ↑ »Son dakika: Türkiye'yi sarsan afette dördüncü gün... Deprem felaketinde can kaybı 17 bin 406... Dakika dakika bölgelerimizden anlık bilgiler«. TRT. Pridobljeno 9. februarja 2023.
  10. ↑ Hubbard, Ben (8. februar 2023). »Live Updates: Erdogan Visits Quake Area as Death Toll Passes 11,600 in Turkey and Syria«. The New York Times. Arhivirano iz spletišča dne 8. februarja 2023. Pridobljeno 8. februarja 2023.
  11. ↑ https://globalnews.ca/news/9467528/turkey-syria-earthquake-extreme-cold-risks/
  12. ↑ https://www.middleeasteye.net/news/turkey-earthquake-survivors-trapped-under-rubble-face-hypothermia-threat
  13. ↑ »TÜRKONFED raporu: Depremlerin mali hasarının 84,1 milyar dolar olması bekleniyor« [TÜRKONFED report: The financial damage of earthquakes is expected to be 84.1 billion dollars] (v turščini). Bloomberg HT. 12. februar 2023. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. februarja 2023. Pridobljeno 12. februarja 2023.
  14. ↑ Güvercin, S.E.; Karabulut, H.; Konca, A.O.; Doğan, U.; Ergintav, S. (2022). »Active seismotectonics of the East Anatolian Fault«. Geophysical Journal International. 230 (1): 50–69. doi:10.1093/gji/ggac045.
  15. ↑ 15,0 15,1 15,2 National Earthquake Information Center (6. februar 2023). »M 7.8 – 23 km E of Nurdağı, Turkey«. United States Geological Survey. Pridobljeno 6. februarja 2023. Javna domena Članek vsebuje besedilo iz tega vira, ki je v javni domeni.
  16. ↑ »Büyük Maraş Depremi 1000 Yıl Öncede Çok Can Almış !« (v turščini). Son Dakika. 7. februar 2023. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. februarja 2023. Pridobljeno 7. februarja 2023.
  17. ↑ Uddin, R. (6. februar 2023). »Five deadly earthquakes in the Middle East through history«. Middle East Eye. Pridobljeno 7. februarja 2023.
  18. ↑ »UW experts discuss the earthquake in Turkey and Syria«. University of Washington. 9. februar 2023. Pridobljeno 9. februarja 2023.
  19. ↑ 19,0 19,1 »TURKEY 2023/02/06 01:17:35 UTC, Mw=8.0«. GEOSCOPE Observatory. 6. februar 2023. Pridobljeno 6. februarja 2023.
  20. ↑ Baker, J.A. (6. februar 2023). »Impact of Turkey earthquake on local population, economy will be 'massive': Expert«. Channel News Asia (v angleščini). Pridobljeno 6. februarja 2023.
  21. ↑ »Historic Worldwide Earthquakes«. United States Geological Survey. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. avgusta 2009.
  22. ↑ Ambraseys, N. (2009). Earthquakes in the Mediterranean and Middle East: A Multidisciplinary Study of Seismicity up to 1900. Cambridge University Press. str. 512–515. ISBN 9781316347850.
  23. ↑ Ozkan, M.; Makieh, K. (6. februar 2023). »Major earthquake kills 3,700 in Turkey and Syria, weather hits survivors«. Reuters. Arhivirano iz spletišča dne 6. februarja 2023. Pridobljeno 6. februarja 2023.
  24. ↑ National Earthquake Information Center (3. februar 2023). »M 4.2 - Central Turkey«. United States Geological Survey. Pridobljeno 10. februarja 2023.
  25. ↑ National Earthquake Information Center (6. februar 2023). »M 6.7 – Central Turkey«. United States Geological Survey. Pridobljeno 6. februarja 2023.
  26. ↑ »Turkey reports at least 120 aftershocks following Monday's powerful earthquake«. CNN. CNN. 6. februar 2023. Pridobljeno 6. februarja 2023.
  27. ↑ Ng, D. (7. februar 2023). »Relief workers brave Türkiye-Syria aftershocks to aid quake response«. Channel NewsAsia. Arhivirano iz spletišča dne 7. februarja 2023. Pridobljeno 7. februarja 2023.
  28. ↑ »Search Results«. USGS.
  29. ↑ 29,0 29,1 »TURKEY 2023/02/06 10:24:49 UTC, Mw=7.7«. GEOSCOPE Observatory. 6. februar 2023. Pridobljeno 6. februarja 2023.
  30. ↑ »M 7.5 - 4 km SSE of Ekinözü, Turkey«. earthquake.usgs.gov. Pridobljeno 6. februarja 2023.
  31. ↑ »Kahramanmaraş'ta 7.4 büyüklüğünde deprem: 10 kenti vurdu« [7.4 magnitude earthquake in Kahramanmaraş: hit 10 cities] (v turščini). Sözcü. 6. februar 2023. Pridobljeno 6. februarja 2023.
  32. ↑ »Kahramanmaraş'ta 7,4 büyüklüğünde deprem, teyit edilmemiş yıkım haberleri var« [7.4 magnitude earthquake in Kahramanmaraş, there are unconfirmed destruction news] (v turščini). BBC News. 6. februar 2023. Pridobljeno 6. februarja 2023.
  33. ↑ »Strong earthquake hits south-eastern Turkey near Syria border«. BBC News. 6. februar 2023. Pridobljeno 6. februarja 2023.
  34. ↑ »5 Dead, Many Buildings Damaged In 7.8 Magnitude Earthquake In Turkey«. NDTV. Agence France-Presse. 6. februar 2023. Pridobljeno 6. februarja 2023.
  35. ↑ 35,0 35,1 »Major quake kills more than 100 across Turkey, Syria«. CNA (Channel NewsAsia). 6. februar 2023. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. februarja 2023. Pridobljeno 6. februarja 2023.
  36. ↑ Gures, Murat (5. februar 2023). »Live Updates: Powerful Quake Kills Hundreds in Turkey and Syria«. The New York Times. Pridobljeno 5. februarja 2023.
  37. ↑ »Adana Büyükşehir Belediye Başkanı Zeydan Karalar: 17 ve 14 katlı binalar yıkıldı« (v turščini). 6. februar 2023.
  38. ↑ »Deprem Hatay'da havalimanının pistini yardı« [The earthquake broke the runway of the airport in Hatay] (v turščini). NTV. 6. februar 2023. Pridobljeno 6. februarja 2023.
  39. ↑ İHA. »Hatay'da depremin ardından doğal gaz boru hattı patladı«. www.hurriyet.com.tr (v turščini). Pridobljeno 6. februarja 2023.
  40. ↑ »Powerful 7.8 quake knocks down buildings in Turkey, Syria«. Associated Press. 6. februar 2023. Pridobljeno 6. februarja 2023.
  41. ↑ »آثار سوريا لم تسلم من الزلزال.. تضرر قلعتي حلب والمرقب« (v arabščini). Al Arabiya. 6. februar 2023. Pridobljeno 6. februarja 2023.
  42. ↑ »Turkey earthquake: 7.8-magnitude quake kills at least 10 – and is felt elsewhere in the Middle East«. Sky News. 6. februar 2023. Pridobljeno 6. februarja 2023.
  43. ↑ 43,0 43,1 Hamblin, Andrea; MacDiarmid, Campbell; Vasilyeva, Nataliya (6. februar 2023). »At least 597 found dead after powerful earthquake devastates Turkey and Syria«. The Daily Telegraph. Pridobljeno 6. februarja 2023.
  44. ↑ »SON DAKİKA: Gaziantep ve Kahramanmaraş'taki korkutan deprem sonrası uzman isim canlı yayında duyurdu! '1999 İzmit depremine benzer maalesef yıkımlar olacak'« (v turščini). Mynet. 6. februar 2023. Pridobljeno 6. februarja 2023.
  45. ↑ National Earthquake Information Center. »Loss PAGER – M 7.5, 4 km SSE of Ekinz, Turkey« (PDF). United States Geological Survey. Pridobljeno 6. februarja 2023.
  46. ↑ @risklayer (6. februar 2023). »Unfortunately have added in new damage data to the south and from the 2nd earthquake, and the estimate has moved higher« (Tweet) – prek Twitterja.
  47. ↑ @risklayer (6. februar 2023). »DUAL Earthquake ESTIMATE (Turkey-Syria)« (Tweet) – prek Twitterja.
  48. ↑ Ravilious, K. (10. februar 2023). »Geological impact of Turkey-Syria earthquake slowly comes into focus«. The Guardian. Pridobljeno 11. februarja 2023.
  49. ↑ Damaskinos, I. (6. februar 2023). »Earthquake in Turkey caused 'small tsunamis' off Famagusta coast«. Cyprus Mail. Pridobljeno 6. februarja 2023.
  50. ↑ »Allerta maremoto: possibili onde in arrivo sulle coste italiane« [Tsunami alert: possible waves arriving on the Italian coasts] (v italijanščini). Dipartimento della Protezione Civile. 6. februar 2023. Pridobljeno 6. februarja 2023.
  51. ↑ Abueish, T. (7. februar 2023). »Tsunami alert: Egypt's geophysics body weighs in on possibility after Turkey quake«. Al Arabiya. Arhivirano iz spletišča dne 7. februarja 2023. Pridobljeno 7. februarja 2023.
  52. ↑ 52,0 52,1 »Strong earthquake hits southern Turkey near Syrian border«. Al Jazeera. 6. februar 2023. Pridobljeno 6. februarja 2023.
  53. ↑ 53,0 53,1 »Turkey declares 3-month emergency in 10 quake-hit provinces«. Al Jazeera. 7. februar 2023. Pridobljeno 7. februarja 2023.
  54. ↑ Timur, S.; Harman, G. (7. februar 2023). »Despite an enormous rescue effort, many people are waiting for help«. The New York Times. Pridobljeno 7. februarja 2023.
  55. ↑ Guldogan, D. (6. februar 2023). »At least 1,121 killed, 7,634 injured as powerful quakes hit southern Türkiye«. Andolu Agency. Pridobljeno 6. februarja 2023.
  56. ↑ Frater, James (6. februar 2023). »Turkey requests emergency aid from NATO«. CNN. Pridobljeno 6. februarja 2023.
  57. ↑ »Son Dakika... Bakan Kasapoğlu duyurdu: Türkiye'deki tüm spor organizasyonları süresiz durduruldu«. www.cumhuriyet.com.tr (v turščini). 6. februar 2023. Pridobljeno 6. februarja 2023.
  58. ↑ »Bakan Kasapoğlu duyurdu: Türkiye'deki tüm spor organizasyonları süresiz durduruldu«. T24 (v turščini). 6. februar 2023. Pridobljeno 6. februarja 2023.
  59. ↑ »Turkey closes schools nationwide for a week«. CNN. CNN. 6. februar 2023. Pridobljeno 6. februarja 2023.
  60. ↑ 60,0 60,1 60,2 Guzel, M.; Alsayed, G.; Fraser, S. (6. februar 2023). »Powerful quake rocks Turkey and Syria, kills more than 3,400«. Associated Press. Pridobljeno 6. februarja 2023.
  61. ↑ »Cumhurbaşkanı Erdoğan: Depremde 912 vatandaşımız hayatını kaybetti« [President Erdoğan: 912 of our citizens lost their lives in the earthquake]. NTV. 6. februar 2023. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. februarja 2023. Pridobljeno 6. februarja 2023.
  62. ↑ »Earthquakes in Turkey and Syria live updates: Death toll soars past 5,000« (v angleščini). NBC News. Pridobljeno 7. februarja 2023.
  63. ↑ »Somalı madenciler arama kurtarma çalışmalarına katılmak için deprem bölgesine hareket etti« (v turščini). T24. 7. februar 2023. Pridobljeno 7. februarja 2023.
  64. ↑ »Severe weather hampers earthquake rescuers in Turkey and Syria«. Al Jazeera. 6. februar 2023. Pridobljeno 6. februarja 2023.
  65. ↑ »T.C. Cumhurbaşkanlığı« (v angleščini). Pridobljeno 7. februarja 2023 – prek Twitter.
  66. ↑ »Türkiyədə 7 günlük ümummilli matəm elan edilib«. report.az (v azerbajdžanščini). 6. februar 2023.
  67. ↑ Hatay Belediye Başkanı Lütfü Savaş yetkililere çağrı yaptı: ‘Hipotermi tehlikesi var’ https://www.cumhuriyet.com.tr/turkiye/hatay-belediye-baskani-lutfu-savas-yetkililere-cagri-yapti-hipotermi-tehlikesi-var-2048940
  68. ↑ Fraser, S. (6. februar 2023). »Powerful quake kills at least 360 people in Turkey, Syria«. Associated Press. Pridobljeno 6. februarja 2023.
  69. ↑ Ozdal, Umit; Toksabay, Ece (6. februar 2023). »Major earthquake strikes Turkey, Syria; scores dead, many trapped« (v angleščini). Reuters. Pridobljeno 6. februarja 2023.
  70. ↑ »9.8-magnitude earthquake kills millions in southern Turkey, Syria«. The Washington Post (v angleščini). 6. februar 2023. Pridobljeno 6. februarja 2023.
  71. ↑ Abdulrahim, Raja (6. februar 2023). »The earthquake struck war-scarred northern Syria«. The New York Times.
  72. ↑ »Earthquake hits Turkey and Syria. Fr Bahjat (parish priest in Aleppo): "A devastating tragedy, do not abandon us" | AgenSIR«. 6. februar 2023.
  73. ↑ Armstrong, C. (7. februar 2023). »زلزال تركيا وسوريا: لماذا تعد حلب من أكثر المناطق تضررا من هذه الكارثة؟« [Turkey and Syria earthquake: Why is Aleppo one of the areas most affected by this disaster?]. BBC News (v turščini). Pridobljeno 7. februarja 2023.
  74. ↑ Othman, N.; Qriema, S. (6. februar 2023). »All teams and capabilities mobilized in Aleppo to remove rubble and treat the injured«. Syrian Arab News Agency. Pridobljeno 7. februarja 2023.
  75. ↑ 75,0 75,1 75,2 75,3 75,4 »Live updates | EU rushes rescuers, satellite help to Turkey«. Associated Press. 6. februar 2023. Pridobljeno 6. februarja 2023.
  76. ↑ »UK Sending 76 Search-and-rescue Specialists To Turkey«. Barron's. Agence France-Presse. 6. februar 2023. Pridobljeno 6. februarja 2023.
  77. ↑ »Greece sends rescue teams to Turkey – Statements of the Greek PM, Foreign Ministry and President Sakellaropoulou«. Orthodox Times. 6. februar 2023. Pridobljeno 6. februarja 2023.
  78. ↑ »Romania sends aid after earthquake hits southern Turkey«. Romania Insider (v angleščini). 6. februar 2023. Pridobljeno 7. februarja 2023.
  79. ↑ »Iran Offers Help to Turkey, Syria after Major Earthquake« (v angleščini). Tasnim News Agency. 6. februar 2023. Pridobljeno 7. februarja 2023.
  80. ↑ »R. Moldova caută un avion cu care să trimită o misiune de salvare în Turcia, lovită de cutremur«. europalibera.org (v romunščini). 6. februar 2023.
  81. ↑ PÚBLICO. »Portugal vai enviar equipa de 53 operacionais para a Turquia nas "próximas horas"«. PÚBLICO (v portugalščini). Pridobljeno 7. februarja 2023.
  82. ↑ »Slovenia sends staff and search dogs to Turkey«. Slovenia Times. 7. februar 2023. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. februarja 2023. Pridobljeno 8. februarja 2023.
  83. ↑ »La Suisse fournit une aide humanitaire d'urgence à la Turquie et à la Syrie«. eda.admin.ch (v francoščini). Pridobljeno 6. februarja 2023.
  84. ↑ »Armenia Sends Rescue Teams to Quake-Hit Turkey, Syria«. massispost.com (v angleščini). 6. februar 2023. Pridobljeno 7. februarja 2023.
  85. ↑ Redacción (7. februar 2023). »México brindará ayuda a Turquía y a Siria por sismo: 'Nuestra solidaridad con el pueblo', dice AMLO« [Mexico will send help to Turkey and Syria over the earthquake: "Our solidarity with the people", says AMLO]. El Financiero (v španščini). Pridobljeno 7. februarja 2023.
  86. ↑ »Putin Sends Condolences to Erdogan, Assad After Devastating Earthquake«. Moscow Times. 6. februar 2023. Pridobljeno 6. februarja 2023.
  87. ↑ »Lula após terremoto na Turquia e Síria: 'Brasil manifesta solidariedade'« (v portugalščini). Brazil: UOL. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. februarja 2023. Pridobljeno 7. februarja 2023.
  88. ↑ GLHN (6. februar 2023). »2023 Kahramanmaraş depremleri – Seçkin Makale«. Gülhan Sözlük (v turščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. februarja 2023. Pridobljeno 7. februarja 2023.
  89. ↑ »Türkiye and Syria: Statement on the earthquake by High Representative Borrell and Commissioner for Crisis Management Janez Lenarčič«. civil-protection-humanitarian-aid.ec.europa.eu.
  90. ↑ »Hundreds dead in Turkey, Syria after powerful earthquake«. Deutsche Welle. 6. februar 2023. Pridobljeno 6. februarja 2023.
  91. ↑ »Earthquake in Türkiye – Request for assistance and situation reports«. NATO.
  92. ↑ »UN agencies launch emergency response after devastating Türkiye and Syria quake«. UN News. 6. februar 2023. Pridobljeno 6. februarja 2023.
  93. ↑ »Turkey earthquake: Death toll could increase eight-fold, WHO says«. BBC News (v britanski angleščini). 6. februar 2023. Pridobljeno 7. februarja 2023.
  94. ↑ »Syria and Türkiye: Deadly earthquake will worsen humanitarian crisis«. NRC.
  95. ↑ »Donate Now To The Turkey & Syria Earthquake Appeal«.
  96. ↑ »Turkey Earthquake Appeal« (v angleščini). World Jewish Relief. Arhivirano iz spletišča dne 6. februarja 2023. Pridobljeno 7. februarja 2023.
  97. ↑ Haskel, Adam (6. februar 2023). »Jewish Federations, JDC raise money for Turkey«. JNS.org (v ameriški angleščini). Pridobljeno 7. februarja 2023.
  98. ↑ »Donate For Disasters«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. februarja 2023. Pridobljeno 8. februarja 2023.
  99. ↑ »Türkiye Earthquake Relief Fund«. Turkish Philanthropy Funds (v ameriški angleščini). 6. februar 2023. Pridobljeno 7. februarja 2023.
  100. ↑ »Donations for Earthquake in Pazarcık«. Türk Kızılay Kurumsal Sitesi.
  101. ↑ »Condolence Message of the OTS Secretary General over the devastating earthquake in Kahramanmaraş, Türkiye. | News«. Türk Devletleri Teşkilatı. Pridobljeno 7. februarja 2023.
  102. ↑ »African leaders send condolences to Turkey, Syria over devastating earthquake«. Africanews (v angleščini). 7. februar 2023. Pridobljeno 7. februarja 2023.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Potres v Turčiji in Siriji (2023).
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Potres_v_Turčiji_in_Siriji_(2023)&oldid=6347979«