Stokova morska kača
| Stokova morska kača | ||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 Hydrus Stokesii (syn. Astrotia stokesii) John Lort Stokes 1846 v knjigi Discoveries in Australia
| ||||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||||
| ||||||||||||||||
| Astrotia stokesii (Gray, 1846) | ||||||||||||||||
| Sinonimi | ||||||||||||||||
|
Hydrus Stokesii |
Stokova morska kača (znanstveno ime Astrotia stokesii) je velika morska kača, edina v svojem rodu, ki je razširjena v tropskih vodah Indijskega in Tihega oceana.
Opis
[uredi | uredi kodo]Stokova morska kača je ena najtežjih morskih kač, ki ima najdaljše strupnike od vseh morskih kač[1]. Za razliko od ostalih morskih kač ima ta vrsta strupnike tako dolge, da lahko z njimi prebode celo potapljaško obleko.[2] Srednje trebušne luske ima podaljšane tako, da tvorijo nekakšen gredelj vzdolž trebuha[3]. Barva posameznih osebkov lahko zelo variira[4]. Tako se v naravi pojavljajo barvne različice od kremne, rjave, pa vse do črne. Pogosto imajo odrasle kače prečne črne proge[5] .
Odrasli primerki lahko zrastejo do okoli 160 cm.
Stokova morska kača je izjemno strupena in agresivna vrsta, kljub temu pa doslej ni zabeleženih smrtnih žrtev, ki bi bile posledica njenega ugriza[1]
Te kače so živorodne, samica pa porodi do pet mladih kač vsako sezono.[6] Te kače se v času selitev združujejo v skupine po več tisoč osebkov[1].
Razširjenost
[uredi | uredi kodo]A. stokesii živi v vodah Pakistana, Šri Lanke ter Južnokitajskega morja ter v tropskih vodah Avstralije.
Reference
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 1,2 O'Shea, Mark (2008), Venomous Snakes of the World, New Holland Publishers, str. 144, ISBN 1847730868[mrtva povezava]
- ↑ Williamson, John A.; Fenner, Peter J.; Burnett, Joseph W.; Rifkin, Jacqueline F. (1996), Venomous and Poisonous Marine Animals: A Medical and Biological Handbook, UNSW Press, str. 403, ISBN 9780868402796
- ↑ Greene, Harry W.; Fogden, Patricia; Fogden, Michael (2000), Snakes, University of California Press, str. 236, ISBN 9780520224872
- ↑ Gopalakrishnakone, P (1994), Sea Snake Toxinology, NUS Press, str. 177, ISBN 9789971691936
- ↑ Boulenger, George Albert (1890), »Reptilia and Batrachia«, Fauna of British India, Taylor and Francis
- ↑ Tomascik, Tomas (1997), The ecology of the Indonesian seas, Tuttle Publishing, str. 1140, ISBN 9789625931630
Viri
[uredi | uredi kodo]- Cogger, H.G. (2000). Reptiles and Amphibians of Australia (6. izd.). Sanibel Island: Ralph Curtis Publishing. str. 808.
- Dunson, William A.; Minton, Sherman A. (1978). »Diversity, Distribution, and Ecology of Philippine Marine Snakes (Reptilia, Serpentes)«. Journal of Herpetology. 12 (3): 281–286. doi:10.2307/1563606. JSTOR 1563606.
- Rasmussen, A.R. (1997). »Systematics of sea snakes: a critical review.«. V Thorpe, R.S.; Wüster, W.; Malhotra, A. (ur.). Venomous snakes - ecology, evolution and snakebite. Zv. 70. Clarendon Press (Oxford)/Symp. zool. Soc. Lond. str. 15–30.
