Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Mednarodna astronomska zveza (IAU) je na svojem 16. generalnem zasedanju v Grenoblu leta 1976 sprejela Resolucijo št. 1, ki je vpeljala sistem astronomskih konstant, ki so priporočene za uporabo pri astronomskih opazovanjih in efemeridah. Sistem je nadomestil tistega prejšnjega iz leta 1964, ostal pa je vse do leta 2009. Leta 1994 je IAU opazila, da so točne vrednosti konstant že zastarele, a je kljub temu nadaljevala z uporabo spodaj opisanega sistema, ki ga je opisala kot "trenutno najbolj točnega".
Sistem konstant je pripravila 4. komisija pod vodstvom P. Kennetha Seidelmanna (po katerim se imenuje tudi asteroid 3217 Seidelmann).
V tem času se je tudi vpeljala nova standardna epoha J2000,0. Sledili so ji: nov temeljni katalog FK5, izrazi za precesijo enakonočij, leta 1979 novi izrazi za zvezo med univerzalnim časom in siderskim časom, leta 1979 in 1980 pa še teorija nutacije. Takrat še niso poznali rotacijskih konstant za planete, zato je IAU zadolžila Skupino za kartografske koordinate in rotacijske elemente z namenom, da pripravi priporočljive konstante.
IAU (1976) sistem je temeljil na naslednjih konstantah:
- Astronomska enota časa je "dan" (D), ki je enakovreden 86 400 SI sekund, kar je blizu srednjega sončevega dneva.
- Astronomska enota mase je "sončeva masa" (S).
- Astronomska enota dolžine je "astronomska enota" (A ali AU), ki jo je IAU (1976) sistem definiral kot razdaljo, na kateri gravitacijska konstanta, natančneje Gaussova gravitacijska konstanta k izražena v astronomskih enotah (torej ima k2 enoto A3S-1D-2) zavzema vrednost 0,017 202 098 95. Astronomska enota je srednja oddaljenost Sonca od Zemlje. Vrednost k je kotna hitrost v radianih na dan (to je srednje dnevno gibanje) brezmasnega objekta, ki se premika okoli Sonca v krožni orbiti na razdalji 1 AU.
| Število
|
Astronomska količina
|
Simbol
|
Vrednost
|
Enota
|
Relativna napaka
|
| Definirana konstanta
|
| 1
|
Gaussova gravitacijska konstanta
|
k
|
0,017 202 098 95
|
A3/2S−1/2D−1
|
ker je definirana, nima napake
|
| Temeljne konstante
|
| 2
|
Hitrost svetlobe v vakuumu
|
c
|
299 792 458 ±1,2
|
m s−1
|
4×10−9
|
| 3
|
Čas potovanja svetlobe na enoto razdalje
|
τA
|
499,004 782 ±0,000 002
|
s
|
4×10−9
|
| 4
|
Ekvatorialni polmer Zemlje
|
ae
|
6 378 140 ±5
|
m
|
8×10−7
|
| 5
|
Dinamični oblikovalni faktor Zemlje
|
J2
|
(108 263 ±1)×10−8
|
|
1×10−5
|
| 6
|
Geocentrična gravitacijska konstanta
|
GE
|
(3 986 005 ±3)×10+8
|
m3s−2
|
8×10−7
|
| 7
|
Gravitacijska konstanta
|
G
|
(6 672 ±4,1)×10−14
|
m3kg−1s−2
|
6,1×10−4
|
| 8
|
Masni delež Zemlja/Luna
|
1/μ
|
81,300 7 ±0,000 3
|
|
4×10−6
|
|
|
Masni delež Luna/Zemlja
|
μ
|
0,012 300 02
|
|
4×10−6
|
| 9
|
Precesija enakonočij
|
p
|
5 029,0966 ±0,15
|
" cy−1
|
3×10−5
|
| 10
|
Nagnjenost ekvatorja glede na ekliptiko
|
ε
|
23°26'21,448" ±0,10
|
"
|
1×10−6
|
| 11
|
Nutacijska konstanta epohe J2000,0
|
N
|
9,2055 [1]
|
"
|
3×10−5
|
| Izpeljane konstante
|
| 12
|
Enota razdalje (astronomska enota)
|
A = cτA
|
(149 597 870 ±2)×103
|
m
|
1×10−8
|
| 13
|
Sončeva paralaksa
|
π◌ = arcsin(ae/A)
|
8,794 148 ±0,000 007
|
"
|
8×10−7
|
| 14
|
Aberacijska konstanta epohe J2000,0
|
κ
|
20,495 52
|
"
|
|
| 15
|
Sploščenost Zemlje
|
f
|
0.003 352 81 ±0,000 000 02
|
|
6×10−6
|
|
|
Obratna vrednost sploščenosti
|
1/f
|
(298 257 ± 1,5)×10−3
|
|
5×10−6
|
| 16
|
Heliocentrična gravitacijska konstanta
|
GS = A3k2/D2
|
(132 712 438 ±5)×10+12
|
m3s−2
|
4×10−8
|
| 17
|
Masni delež Sonce/Zemlja
|
S/E = GS/GE
|
332 946,0 ± 0,3
|
|
9×10−7
|
| 18
|
Masni delež Sonce/(Zemlja+Luna)
|
(S/E)/(1+μ)
|
328 900,5 ±0,5
|
|
1.5×10−6
|
| 19
|
Sončeva masa
|
S = GS/G
|
(19 891 ±12)×10+26
|
kg
|
6×10−4
|
| 20
|
Masno razmerje Sonce/(planet+sateliti)
|
|
|
1/S
|
|
|
|
Merkur
|
|
6 023 600
|
|
|
|
|
Venera
|
|
408 523,5
|
|
|
|
|
Zemlja+Luna
|
|
328 900,5
|
|
|
|
|
Mars
|
|
3 098 710
|
|
|
|
|
Jupiter
|
|
1 047,355
|
|
|
|
|
Saturn
|
|
3 498,5
|
|
|
|
|
Uran
|
|
22 869
|
|
|
|
|
Neptun
|
|
19 314
|
|
|
|
|
Pluton (takrat je še veljal za planet
|
|
3 000 000
|
|
|
| 1.
|
Mase pritlikavih planetov
|
| Število
|
Ime
|
Masa v sončevih masah
|
| (1)
|
Ceres
|
(5,9 ±0.3)×10−10
|
| (2)
|
Palas
|
(1,1 ±0.2)×10−10
|
| (4)
|
Vesta
|
(1,2 ±0.1)×10−10
|
| 2.
|
Mase naravnih satelitov
|
| Planet
|
Število
|
Satelit
|
Razmerje mas satelit/planet
|
| Jupiter
|
I
|
Io
|
(4,70 ±0,06)×10−5
|
|
|
II
|
Evropa
|
(2,56 ±0,06)×10−5
|
|
|
III
|
Ganimed
|
(7,84 ±0,08)×10−5
|
|
|
IV
|
Kalisto
|
(5,6 ±0,17)×10−5
|
| Saturn
|
I
|
Titan
|
(2,41 ±0,018)×10−4
|
| Neptun
|
I
|
Triton
|
2×10−3
|
| 3.
|
Ekvatorialni polmer
|
| Objekt
|
Ekvatorialni polmer (km)
|
| Merkur
|
2 439 ±1
|
| Venera
|
6 052 ±6
|
| Zemlja
|
6 378,140 ±0,005
|
| Mars
|
3 397,2 ±1
|
| Jupiter
|
71 398
|
| Saturn
|
60 000
|
| Uran
|
25 400
|
| Neptun
|
24 300
|
| Pluton
|
2 500
|
| Luna
|
1 738
|
| Razmerje polmerov Luna/Zemlja
|
k = 0,272 5076 ae
|
| Sonce
|
696 000
|
| 4.
|
Gravitacijska polja planetov
|
| Planet
|
J2
|
J3
|
J4
|
C22
|
S22
|
S31
|
| Zemlja
|
(+108 263 ±1)×10−8
|
(−254 ±1)×10−8
|
(−161 ±1)×10−8
|
| Mars
|
(+1 964 ±6)×10−6
|
(+36 ±20)×10−6
|
|
(-55 ±1)×10−6
|
(+31 ±2)×10−6
|
(+26 ±5)×10−6
|
| Jupiter
|
+0,014 75
|
|
-0,000 58
|
| Saturn
|
+0,016 45
|
|
-0,0010
|
| Uran
|
+0,012
|
| Neptun
|
+0,004
|
| 5.
|
Gravitacijsko polje Lune
|
| Količina
|
Simbol
|
Vrednost
|
| Povprečna inklinacija ekvatorja glede na ekliptiko
|
I
|
5 552,7"
|
| Vztrajnostni moment
|
C/MR2
|
0,392
|
| (C-A)/B
|
β
|
0,000 6313
|
| (B-A)/C
|
γ
|
0,000 2278
|
|
|
C20
|
-0,000 2027
|
|
|
C22
|
+0,000 0223
|
|
|
C30
|
-0,000 006
|
|
|
C31
|
+0,000 029
|
|
|
S31
|
+0,000 004
|
|
|
C32
|
+0,000 0048
|
|
|
S32
|
+0,000 0017
|
|
|
C33
|
+0,000 0018
|
|
|
S33
|
-0,000 001
|
- ↑ originally (Seidelmann 1977) listed as 9.2109", derived from Woolard
