[go: up one dir, main page]

Pojdi na vsebino

Sibila Saško-Coburško-Gotha

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Princesa Sibila
vojvodinja Västerbottenska
Portret
Rojstvo18. januar 1908({{padleft:1908|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:18|2|0}})[1][2][3]
Friedenstein Castle[d], Gotha[d], Saška-Gotha[d], nemški Rajh[d]
Smrt28. november 1972({{padleft:1972|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:28|2|0}})[1][2][3] (64 let)
Stockholm, Švedska
ZakonecPrinc Gustav Adolf, vojvoda Västerbottenski
PotomciPrincesa Margareta
Princesa Brigita
Princesa Désirée
Princesa Kristina
Kralj Karl XVI. Gustav
Imena
Sibylla Calma Maria Alice Bathildis Feodora
RodbinaSaško-Coburško-Gotha
OčeKarl Edvard, vojvoda Saško-Coburški-Gotha
MatiPrincesa Viktorija Adelaida Schleswig-Holsteinska

Princesa Sibila Saško-Coburška-Gotha (polno ime Sibylla Calma Maria Alice Bathildis Feodora), * 18. januar 1908, † 28. november 1972.

Princesa Sibila je bila mama trenutnega švedskega kralja Karla XVI. Gustava. Bila je članica rodbine Saške-Coburg in Gothe. Postala je švedska princesa s poroko s princem Gustavom Adolfom, vojvodo Västerbottenskim, ki pa ni nasledil švedskega prestola.

Zgodnje življenje

[uredi | uredi kodo]
Princesa Sibylla (sredina) s starši, brati in sestro leta 1918.

Sibila (takrat Sibylle) se je rodila 18. januarja 1908 v Schloss Friedensteinu kot starejša hčerka in drugi otrok Karla Edvarda, vojvode Saške-Coburško-Gotha in princese Viktorije Adelaide Schleswig-Holsteinske, hčerke princese Karoline Matilde Schleswig-Holstein-Sonderburg-Augustenburške in Friderika Ferdinanda, vojvoda Schleswig-Holsteinskega, ter je potomka starejše skandinavske kraljevske hiše. Po očetu je pravnukinja kraljice Viktorije. Njen dedek je bil princ Leopold, vojvoda Albanyjski, najmlajši sin kraljice Viktorije in princa Alberta.

Poroka

[uredi | uredi kodo]
Poroka princese Sibylle in princa Gustava Adolfa Švedskega v Coburgu leta 1932.

Novembra 1931 se je Sibila kot družica udeležila poroke Lady May Abel Smith. Ena od družic je bila tudi Ingrid Švedska, ki je predstavila Sibilo svojemu bratu, princu Gustavu Adolfu Švedskemu, vojvodi Västerbottenskemu. Njuna zaroka je bila objavljena 16. junija 1932 v Callenberški palači v Coburgu.

19. oktobra se je Sibyla v Coburgu poročila s svojim mrzlim bratrancem princem Gustavom Adolfom Švedske, vojvodo Västerbottensko na civilni slovesnosti in dan kasneje na cerkveni poroki. Gustav Adolf je bil najstarejši sin švedskega kronskega princa Gustava Adolfa (kasneje Gustav VI. Adolf) in princese Margarete Connaughtske, vnukinje kraljice Viktorije. Sibila in Gustav sta bila oba pravnuka kraljice Viktorije. Sibila ni nikoli postala kronska princesa, ker je njen mož umrl pred svojim dedkom kraljem Gustavom V.

Poroka se je praznovala na uradni način v Coburgu, saj je predsednik Hindenburg odredil, da ne sme biti nič časti prihranjeno.[4] Vendar ker je v tistem času v mestu Coburg prevladovala nacistična stranka, praznovanja pa so bila pod nacističnem vplivom, je to dajalo zelo slab vtis na Švedskem.[4] Par je svoje medene tedne preživel v Italiji, pred prihodom v Stockholmu 25. novembra 1932.

Princesa Švedske

[uredi | uredi kodo]
V začetku 1950. se je princesa Sibyla zbrala s svojimi petimi otroci v Sollidnu; (L-D); princesa Christina; princesa Désirée; princesa Birgitta; princesa Margareta; v sredini stoji njihov mali brat, ki je bil doma klican "vojvoda".

Par se je naselil v palačo Haga, njune štiri hčerke pa so bile v otroštvu splošno znane kot »Hagaprinsessorna« (slovensko »Haga princese«). Sibyla je začela opravljati svoje kraljeve dolžnosti le dva dni po svojem prihodu, ko je skupaj s princeso Ingrid predstavila nagrado za zmagovalca na sabljaškem turnirju. Sibyla si je z možem delila navdušenje za šport in aktivnosti na prostem in par je lastil kočo na Ingarö in še enega v Storlienu.[4] Bila je tudi navdušena podpornica gibanja švedskem skavtinj.

Kasnejše življenje

[uredi | uredi kodo]
Grob Gustava Adolfa in Sibile na otoku Karlsborg v Solni na Švedskem.

Sibila je postala vdova leta 1947, ko je Gustav Adolf umrl v letalski nesreči na Copenhagenskem letališču na Danskem.[5][6] Njun edini sin Karl Gustav je postal drugi v vrsti na švedski prestol pri devetih mescih in pri štirih letih je postal kronski princ. Leta 1950 se je Sibyla preselila iz Hage v kraljevo palačo v Stockholmu. Med poletjem je ostajala v Sollidnu in v teh letih je razvila zanimanje za okoljska vprašanja.

Ko je njena krušna tašča kraljica Ludovika umrla leta 1905, je Sibyla postala višja kraljeva princesa Švedske in delovala v podpirajoči vlogi svojemu zetu kralju Gustavu VI. Adolfu. V teh letih je uživala nekoliko bolj priljubljenosti, saj je bila bolj izpostavljena in saj sta njen humor in občutek za samoironijo postajala bolj znana in cenjena. Nadaljevala je s tako imenovano "Kosila demokratičnih žensk" za poklicne ženske kraljice Ludvike leta 1962, kot nadomestilo za dvorno predstavitev.

Sibila je umrla v Stockholmu za rakom manj kot leto kasneje. Prestol je nasledil njen sin.

Otroci

[uredi | uredi kodo]
Princ Gustav Adolf je umrl, ko je bil Karl Gustav star približno 9 mesecev in ne dolgo po nastanku slike v dnevni sobi Haga palače.
Princesa Sibila s hčerko Margareto.

Nazivi

[uredi | uredi kodo]
  • 18. januar 1908 – 28. marec 1919: Njena kraljeva visokost princesa Sibila Saško-Coburg-Gothska, princesa Velike Britanije
  • 28. marec 1919 - 19. oktober 1932: Njena kraljeva visokost princesa Sibila Saško-Coburg-Gothska
  • 19. oktober 1932 – 26. januar 1947: Njena kraljeva visokost princesa Sibila Švedska, vojvodinja Vasterbottenska
  • 26. januar 1947 - 28. november 1972: Njena kraljeva visokost princesa Sibila Švedska, vojvodinja vdova Vasterbottenska

Predniki

[uredi | uredi kodo]
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
16. Ernest I., vojvoda Saško-Coburški-Gotha
 
 
 
 
 
 
 
8. Albert, britanski princ
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
17. Princesa Ludovika Saško-Gotha-Altenburška
 
 
 
 
 
 
 
4. Princ Leopold, vojvoda Albanyjski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
18. Princ Edvard, vojvoda Kentski in Strathearnski
 
 
 
 
 
 
 
9. Viktorija Britanska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
19. Princesa Viktorija Saško-Coburški-Saalfeld
 
 
 
 
 
 
 
2. Karl Edvard, vojvoda Saško-Coburški-Gotha
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
20. George II., knez Waldeški in Pyrmontski
 
 
 
 
 
 
 
10. George Viktor, knez Waldecka in Pyrmonta
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
21. Princes Ema Anhalt-Bernburg-Schaumburg-Hoym
 
 
 
 
 
 
 
5. Princesa Helena Waldecka in Pyrmonta
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
22. Viljem I. Nasavski
 
 
 
 
 
 
 
11. Princesa Helena Nasavska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
23. Princesa Paulina Württemberška
 
 
 
 
 
 
 
1. Princesa Sibylla Saško-Coburška-Gotha
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
24. Friderik Viljem, knez Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburški
 
 
 
 
 
 
 
12. Friderik, vojvoda Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburški
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
25. Princesa Ludovika Karolina Hesse-Kasselska
 
 
 
 
 
 
 
6. Friderik Ferdinand, vojvoda Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburški
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
26. Jurij Viljem, knez Schaumburg-Lippski
 
 
 
 
 
 
 
13. Princesa Adelheid Schaumburg-Lippe
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
27. Princesa Ida Waldeck in Pyrmont
 
 
 
 
 
 
 
3. Princesa Viktorija Adelaide Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
28. Kristjan Avgust II., vojvoda Schleswig-Holstein-Sonderburg-Augustenburški
 
 
 
 
 
 
 
14. Friderik VIII., vojvoda Schleswig-Holstein-Sonderburg-Augustenburški
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
29. Grofica Ludovika Zofija Danneskiold-Samsøe
 
 
 
 
 
 
 
7. Princesa Karolina Matilda Schleswig-Holstein-Sonderburg-Augustenburška
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
30. Ernst I., knez Hohenlohe-Langenburški
 
 
 
 
 
 
 
15. Princesa Adelheid Hohenlohe-Langenburg
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
31. Princesa Feodora Leiningenska
 
 
 
 
 
 


Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 Sibylla C M A B F — 1917.
  2. 2,0 2,1 Find a Grave — 1996.
  3. 3,0 3,1 Lundy D. R. The Peerage
  4. 4,0 4,1 4,2 Lars Elgklou (Švedsko): Bernadotte. Historien - och historier - om en familj (Slovensko: »Bernadotte. Zgodovina - in zgodbe - družine«) Askild & Kärnekull Förlag AB, Stockholm 1978. ISBN 91-7008-882-9.
  5. »Prince and opera star killed in plane crash«. Ottawa Citizen. Associated Press. 14. marec 1954. Pridobljeno 20. junija 2015. (angleško)
  6. »Snuggling With the Enemy«. The Local. Pridobljeno 20. junija 2015. (angleško)

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]