Sizigij (astronomija)

Sizigij (starogrško σύζυγος, latinizirano: suzugos, dob. 'skupaj stlačeni'^[2]) je v astronomiji konfiguracija treh ali več nebesnih teles v gravitacijskem sistemu v skoraj ravni črti.^[3]

Beseda se najpogosteje uporablja glede na Sonce, Zemljo in ali Luno ali planet, pri slednjem se uporabljata izraza konjunkcija in opozicija. Sončevi in Lunini mrki se zgodijo hkrati s sizigijem, kot se tudi prehodi in okultacije. Izraz se pogosto nanaša na to, ko sta Sonce in Luna v konjunkciji (mlaj) ali opoziciji (ščip).^[5]

Beseda sizigij se pogosto nanaša na opis zanimivih konfiguracij astronomskih teles na splošno. En tak primer se je zgodil 21. marca 1894 okoli 23:00 GMT, ko je Merkur prečkal Sonce, vidno z Venere, Merkur in Venera pa sta naenkrat prečkala Sonce, kot vidno s Saturna. Uporablja se tudi za dogodke, ko so vsi planeti na isti strani, pa ne nujno na isti črti, kot recimo 10. marca 1982.^[6]

3. junija 2014 je rover Curiosity na Marsu opazoval planet Merkur, ko je prečkal Sonce, kar je bil prvi planetarni prehod, ki se ga je opazovalo z drugega nebesnega telesa, kot je Zemlja.^[4]

Sizigij poteka včasih v obliki okultacije, prehoda ali mrka.

• Okultacija se zgodi, ko gre navidezno večje telo preko navidezno manjšega telesa.
• Prehod se zgodi, ko gre navidezno manjše telo preko navidezno večjega telesa.
  • V kombiniranem primeru, ko manjše telo redno prečka večje, se okultacija imenuje tudi sekundarni mrk.
• Mrk se zgodi, ko neko telo popolno ali delno izgine iz pogleda, ali z okultacijo, kot pri sončevem mrku ali s prečkanjem v senco drugega telesa, kot pri luninem mrku (torej sta obe vrsti na seznamu strani o mrkih NASA).

Prehodi in okultacije Sonca z Luno se imenujejo sončevi mrki ne glede na to, če je Sonce popolno ali le delno zakrito. Z razširitvijo, se lahko prehodi Sonca s satelitom planeta imenujejo tudi mrki, kot tudi prehodi Fobosa in Deimosa, kar je prikazano na fotografski strani NASA JPL. Kot mrki se štejejo tudi prehodi satelita v senco planeta, kot recimo pri mrku Fobosa. Pojem mrk se uporablja tudi bolj splošno za vsa telesa, ki gredo pred drugim. Na primer na astronomski sliki dneva NASA je v opisu napisano, da je Luna okultirala Saturn, pa tudi da je bil to mrk.

Ker se elektromagnetni žarki ob gravitaciji lomijo, se to zgodi tudi, ko gredo mimo telesa s težko maso. Torej se masivno telo obnaša kot gravitacijska leča. Če vir svetlobe, gravitacijska leča in opazovalec stojijo v črti, vidi opazovalec to, kar se imenuje Einsteinov prstan.