[go: up one dir, main page]
Pojdi na vsebino

Muzej Hergé

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Muzej Hergé
Musée Hergé
Muzej Hergé se nahaja v Belgija
Muzej Hergé
Lokacija muzeja v Belgiji
Ustanovitev2. junij 2009 (2009-06-02)
LokacijaRue Labrador 26
1348 Louvain-la-Neuve, Belgija
Koordinate50°40′16″N 4°36′46″E / 50.671115°N 4.612809°E / 50.671115; 4.612809
ArhitektChristian de Portzamparc
Spletna stranwww.museeherge.com/en

Muzej Hergé, ali Hergéjev muzej, je muzej v Belgiji, posvečen življenju in delu belgijskega karikaturista Georgesa Remija (1907–83), poznan pod vzdevkom Hergé, ki je najbolj znan po svoji seriji stripov Tintin in njegove pustolovščine.

Muzej se nahaja v mestecu Louvain-la-Neuve v Valoniji južno od Bruslja na naslovu "Rue Labrador 26", Tintinovega prvega doma v knjigah. Zasnoval ga je francoski arhitekt Christian de Portzamparc,[1] notranjost pa je oblikoval karikaturist Joost Swarte.[2][3] Prvi kamen je bil položen maja 2007 med stoletnico Hergéjevega rojstva,[4] odprli pa so ga junija 2009.[5] Sestavljen je iz treh nadstropij s skupno devetimi razstavnimi prostori ter kavarne, muzejske trgovine in mini kina.[6]

Muzej

[uredi | uredi kodo]

Obiskovalci z ogledom začnejo v zgornjem nadstropju.[3] Prva soba je posvečena Hergéjevemu življenju. Druga soba prikazuje Hergejeva številna zanimanja, njegove zgodnje komercialne ilustracije in njegove zgodnje stripe. Obiskovalci nato prečkajo dolg prehod in si ogledajo preddverje na eni strani ter hrastov gozd na drugi strani. Tretja soba predstavlja svet Tintina z devetimi steklenimi vitrinami, namenjenimi glavnim junakom serije. Četrta soba se osredotoča na Hergéja in kino. Eno nadstropje nižje obiskovalci vstopijo v največjo sobo v muzeju, posvečeno krajem, ki jih je Tintin prepotoval. Poleg te je še ena velika soba "laboratorij" profesorja Sončnice, ki se osredotoča na znanost v Tintinovih knjigah. Po prečkanju spodnjega mosta, obiskovalci spoznajo Studios Hergé. Končna soba se imenuje "Hergé Acclaimed" in prikazuje Hergéjeve povezave s politiki, umetniki in filozofi.[3] V glavnem nadstropju je prostor za začasne razstave, kot je V Tibet s Tintinom.[7] Obiskovalcem je na voljo triurni pripovedni ogled muzeja preko slušalk, povezanih z iPodom.[8] V prvem letu odprtja, je muzej obiskalo 100.000 obiskovalcev.[9]

Med odprtjem muzeja so bili novinarji obveščeni o politiki muzeja, da znotraj ni dovoljeno fotografirati, da bi preprečili "zlorabo avtorskih pravic zaradi izpostavljenega dela". Nezadovoljni, so nekateri novinarji zapustili muzej.[10][11] Novinarjem je bilo dovoljeno fotografirati nekatere dele muzeja, ko si je kralj Albert II. naslednji mesec ogledoval muzej.[12] Muzej dandanes obiskujejo predvsem turisti.[10]

Oktobra 2013 je bilo objavljeno, da muzej deluje z izgubo.[10] Čeprav je muzej povsem zaseben in pripada fundaciji Hergé, ki ima pravice nad Hergéjevim delom,[13] je lastnik Nick Rodwell zaprosil za finančno pomoč od belgijske vlade.[10]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »The Hergé Museum by Christian de Portzamparc«. Contemporist. 3. junij 2009. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. decembra 2013. Pridobljeno 14. junija 2013.
  2. ↑ »Musée Hergé: À propos du musée«. Musée Hergé. Maj 2012. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. oktobra 2018. Pridobljeno 28. aprila 2013.
  3. ↑ 3,0 3,1 3,2 Beaty, Bart (14. junij 2009). »Bart Beaty On The Herge Museum«. The Comics Reporter. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. junija 2017. Pridobljeno 15. januarja 2015.
  4. ↑ »Le musée Hergé sort de terre« [The Hergé Museum is Out of the Ground]. Le Soir. Brussels. 21. maj 2007. Pridobljeno 15. januarja 2015.
  5. ↑ »The Hergé museum: Totally Tintin«. The Economist. London. 28. maj 2009. Pridobljeno 14. junija 2013.
  6. ↑ »Musée Hergé: Museum Layout«. Musée Hergé. Maj 2012. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. oktobra 2018. Pridobljeno 28. aprila 2013.
  7. ↑ »Musée Hergé Temporary Exhibition: Into Tibet with Tintin«. Musée Hergé. Maj 2012. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. junija 2012. Pridobljeno 28. aprila 2013.
  8. ↑ »Et voici les musées "augmentés"« [And Here are the "Augmented" Museums]. Le Soir. Brussels. 7. februar 2012. Pridobljeno 15. januarja 2015.
  9. ↑ »Musée Hergé: 100.000 visiteurs pour la première année« [Hergé Museum: 100,000 Visitors in the First Year]. Le Soir. Brussels. 26. maj 2009. Pridobljeno 15. januarja 2015.
  10. ↑ 10,0 10,1 10,2 10,3 »Tintin And The Copyright Sharks - Falkvinge on Infopolicy«. Falkvinge.net. 24. oktober 2013. Pridobljeno 27. maja 2014.
  11. ↑ Couvreur, Daniel (26. maj 2009). »Hergé a son musée et sa polémique« [Hergé Museum and its Controversy]. Le Soir. Brussels. Pridobljeno 15. januarja 2015.
  12. ↑ De Vogelaere, Jean-Philippe (1. julij 2009). »Le Musée Hergé se laisse enfin photographier« [Hergé Museum Finally Allowed to be Photographed]. Le Soir. Brussels. Pridobljeno 15. januarja 2015.
  13. ↑ De Vogelaere, Jean-Philippe (26. maj 2009). »Le journaliste Tintin aurait apprécié« [The reporter Tintin would have appreciated]. Le Soir. Brussels. Pridobljeno 15. januarja 2015.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Muzej Hergé.


Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Muzej_Hergé&oldid=6258136«