Mehko nebo

Mehko nebo
Bočna (lateralna) stena nosne votline. (Mehko nebo je vidno desno spodaj)
Podrobnosti
Arterija	male nebne arterije, navzgornja nebna aterija
Živec	žrelna veja klateža, medialni pterigoidni živec, mali nebni živci
Identifikatorji
Latinsko	palatum molle, velum palatinum
MeSH	D010160
TA	A05.1.01.104 A05.2.01.003
FMA	55021
Anatomska terminologija [uredi v Wikipodatkih]

Mêhko nebó je zadajšnji del neba (pregrade v obliki svoda, ki deli ustno in nosno votlino) z jezičkom. Zgrajeno je iz preprege (aponevroze) in skeletnih mišic ter prekrito s sluznico.^[1]

Pet mišic mehkega neba igra pomembno vlogo pri požiranju in dihanju:

1. napenjalka mehkega neba, sodeluje pri požiranju
2. palatoglosna mišica, sodeluje pri požiranju
3. palatofaringealna mišica, sodeluje pri dihanju
4. dvigalka mehkega neba, sodeluje pri požiranju
5. mišica jezička, premika jeziček

Te mišice oživčuje živec klatež, razen napenjalke mehkega neba, ki jo oživčuje zgornječeljustni odsek trivejnega živca.^[2]:1000

Mehko nebo je gibljivo in sestoji iz mišičnih vlaken, ki jih prekriva sluznica. Omogoča zaporo prehoda v nosno votlino in dihalne poti pri požiranju. Pri kihanju zaščiti prehod v nosno votlino, tako da preusmeri s kihljajem izločeno vsebino v ustno votlino.

Pri človeku moli iz konca mehkega neba tako imenovani jeziček. Raziskave so ovrgle domnevo, da jeziček povzroča smrčanje; večji vpliv n povzročanje smrčanja imajo maščobne obloge v žrelu, povečane tonzile Waldeyerjevega obroča ter nepravilnosti nosnega pretin. Dotik jezička ali konca mehkega neba povzroči pri večini ljudi močan žrelni refleks.

Pri izgovoru tako imenovanih mehkonebnih soglasnikov se hrbtišče jezika dotakne mehkega neba.

Med govorom se mehko nebo umika in dviguje, tako da loči ustno votlino od nosne ter s tem omogoči tvorbo govora v ustih. Če ta zapora ne deluje popolnoma, zrak med govorom uhaja v nosno votlino, kar povzroča t. i. nosljanje.

• Slike na WebMD Arhivirano 2006-07-17 na Wayback Machine.