[go: up one dir, main page]

Pojdi na vsebino

Meš-ki-ang-gašer

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Meš-ki-ang-gašer
𒈩𒆠𒉘𒂵𒊺𒅕
Kralj Uruka
Kralj prve uruške dinastije
Vladanjepozno uruško obdobje
PredhodnikPrva kiška dinastija
NaslednikEnmerkar
Rojstvo
Vladarska rodbinaPrva uruška dinastija
OčeUtu
Uruk se nahaja v Irak
Uruk
Uruk
Položaj Uruka na zemljevidu Iraka

Meš-ki-ang-gašer (sumersko 𒈩𒆠𒉘𒂵𒊺𒅕, Meš-3-ki-aŋ-ga-še-er, Meš-ki-aĝ-gašer, Mes-Kiag-Gašer in več drugih transkripcij) je bil sumerski vladar in ustanovitelj Prve uruške dinastije in oče svojega naslednika Enmerkarja. Če je bil zgodovinski vladar, je vladal v poznem uruškem obdobju:

"V E-ani je Meš-ki-aĝ-gašer, sin Utuja, postal vladar in vladal 324 [ali 325] let. Meš-ki-aĝ-gašer je stopil v morje in izginil. Enmerkar, sin Meš-ki-aĝ-gašerja, kralja Unuga, ki je zgradil Unug, je postal kralj; vladal je 420 let."[1]

E-ana ("nebeška hiša") je bil Inanin tempelj v Uruku, se pravi da je Meš-ki-ang-gašer vladal trdnjavi ali templju, okoli katerega je njegov sin zgradil mesto Uruk. Tempelj je postal glavno svetišče mestne zavetnice Inane.

V nasprotju z njegovimi nasledniki Enmerkarjem, Lugalbando, Dumuzidom Ribičem in Gilgamešem je Meš-ki-ang-gašer znan samo s Seznama sumerskih kraljev, ne pa tudi iz epov ali legend. Njegova narava sina boga sonca, ustanovitelja velike dinastije in njegovo skrivnostno "izginotje" v morju mu dajejo večinoma mitološki značaj. Njegov sin Enmerkar se v sumerski legendi Enmerkar in gospodar Arate imenuje tudi "sin Utuja". V pripovedi je razen za ustanovitev Uruka zaslužen tudi za gradnjo templja v Eriduju in izum pisanja na glinene tablice.

V sistemu za istovetenje oseb iz bronaste dobe z osebami iz Hebrejske Biblije, ki ga je postavil David Rohl, Meš-ki-ang-gašer ustreza Kušu.[2]

Sklica

[uredi | uredi kodo]
  1. Electronic Text Corpus of Sumerian Literature.
  2. Legend: Genesis of Civilisation. Arrow Books Ltd, London, 1999. str. 451-452. Glej tudi Mizraim.
Meš-ki-ang-gašer
Vladarski nazivi
Predhodnik:
Prva kiška dinastija
Ensi Uruka
okoli 3400-3100 pr. n. št.
(pozno uruško obdobje)
Naslednik:
Enmerkar