Maksimilijan I. Mehiški

Imena
	Ferdinand Maximilian Joseph Maria

Maksimilijan I. Mehiški
Maksimilijan I. Mehiški
Mehiški cesar
Cesar Mehike
Vladanje	10. april 1864–15. maj 1867
Kronanje	- (nikoli ni bil formalno kronan)
Predhodnik	Félix María Zuloaga
Naslednik	Benito Juárez
Regent	José Mariano Salas,; Juan Nepomuceno Almonte,; Pelagio Antonio de Labastida y Dávalos
Rojstvo	6. julij 1832[…]; Schönbrunn
Smrt	19. junij 1867[…] (34 let); Santiago de Querétaro[d]
Pokop	Dunaj, Avstrija
Zakonec	Šarlota Belgijska
Potomci	Augustine (posvojen); Salvador (posvojen)
Imena
Imena
	Ferdinand Maximilian Joseph Maria
Rodbina	Habsburžani
Oče	Franc Karl
Mati	Sofija Bavarska

Nadvojvoda Ferdinand Maksimilijan Habsburško-Lotarinški * 6. julij 1832, Schönbrunn, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo, † 19. junij 1867, Santiago de Querétaro, Mehika, mlajši brat cesarja Franca Jožefa, je bil kot Maksimilijan I. Mehiški, habsburški cesar Mehike.

Življenje

Ferdinand Maksimilijan Habsburško-Lotarinški (Ferdinand Maximilian Joseph Maria) se je rodil kot drugi sin nadvojvode Franca Karla (mlajšega sina svetega rimskega cesarja Franca I.) in Zofije Bavarske v palači Schönbrunn na Dunaju. Po karieri v avstrijski vojni mornarnici je s podporo francoskega cesarja Napoleona III. in mehiških monarhistov 10. aprila 1864 postal mehiški cesar. Mnogo držav, med drugim tudi Združene države Amerike niso priznale njegove vladavine. Položaj se je do leta 1867 zelo poslabšal zaradi propada evropske intervencije, slabega gospodarskega stanja in notranjih nesporazumov, nakar so uporniške sile, ki jih je že od začetka evropske intervencije vodil Benito Juárez, dokončno premagale mehiško cesarsko vojsko pri Queretaru. Cesarja Maksimilijana in njegova generala, Miramona in Mejio, so pred vojaškim sodiščem obsodili na smrt z ustrelitvijo, ki je bila izvršena 19. junija 1867.

Maksimilijan I. v slovenski književnosti

May, Karl: Beračeve skrivnosti ali Preganjanje okoli sveta: Velik roman, poln razkritja skrivnostij človeške družbe. Spisal Ramon Diaz de la Escosura, prestavil grof Sokolski, Dunaj, 1901, dLib. 1968 pri MK pod naslovom Benito Juarez.
Rupel, Dimitrij Maks: roman o maksizmu ali Boj med veličino in veličino, Koper, Lipa, 1983 (COBISS)
Kastelic, Franc Meksikajnarska ekspedicija, Murska Sobota, Eurotrade Print, 2004 (COBISS)

Grad Miramar

Zakonca sta si v Grljanu pri Trstu dala zgraditi Grad Miramar, ki je bil po načrtih avstrijskega arhitekta Carla Junkerja (1827–1881) zgrajen med letoma 1856 in 1860.

Sklici

↑ ^1,0 ^1,1 ^1,2 ^1,3 Find a Grave — 1996.
d:Track:Q63056
↑ Lundy D. R. The Peerage
d:Track:Q67129259 d:Track:Q21401824
↑ Максимилиан I // Максимилиан I — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
d:Track:Q5061737 d:Track:Q17378135
↑ Record #118579363 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
d:Track:Q27302 d:Track:Q36578

Viri

Kastelic, Franc Meksikajnarska ekspedicija, Murska Sobota, Eurotrade Print, 2004 (COBISS)
Pohl, Walther Habsburžani:zgodovina evropske rodbine, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1994 (COBISS)
Grdina, Igor Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 , Umetniški kabinet Primož Premzl 2016 (COBISS)
(2006). Veliki splošni leksikon. Ljubljana: DZS, str. 2515.

Glej tudi

Vojaški položaji
Predhodnik: Franz von Wimpffen	Vrhovni poveljnik Avstrijske cesarske vojne mornarice 1854–1861	Naslednik: Ludwig von Fautz

Ta članek o politiku je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Ta biografija o plemiču ali članek o plemstvu je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Ta članek o vojaški osebnosti je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q7094076_citetype_Q5535082_citetype_Q33270056_citetype_Q43229_citetype_Q107553922&quot;_data-entity-id=&quot;Q63056&quot;&gt;[http://www.findagrave.com/cgi-bin/fg.cgi?page=gr&amp;GRid=22003_Find_a_Grave]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_1996.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q63056]]&lt;/div&gt;-1] 1,0 ^1,1 ^1,2 ^1,3 Find a Grave — 1996.
d:Track:Q63056

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q35127_citetype_Q33270056_citetype_Q7094076&quot;_data-entity-id=&quot;Q21401824&quot;&gt;&lt;i_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;[[:d:Q67129259|Lundy&amp;nbsp;D.&amp;nbsp;R.]]&lt;/i&gt;_The_Peerage&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q67129259]][[d:Track:Q21401824]]&lt;/div&gt;-2] Lundy D. R. The Peerage
d:Track:Q67129259 d:Track:Q21401824

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q3331189&quot;_data-entity-id=&quot;Q17378135&quot;&gt;Максимилиан_I_//_Максимилиан_I&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_3-е_изд._—_&lt;span_title=&quot;Moskva&quot;_style=&quot;border-bottom:_1px_dotted;_cursor:_help;_white-space:_nowrap&quot;&gt;Moskva&lt;/span&gt;:_[[:ru:Большая_российская_энциклопедия_(издательство)|Советская_энциклопедия]],_1969.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q5061737]][[d:Track:Q17378135]]&lt;/div&gt;-3] Максимилиан I // Максимилиан I — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
d:Track:Q5061737 d:Track:Q17378135

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q36524_citetype_Q17152639_citetype_Q1172284&quot;_data-entity-id=&quot;Q36578&quot;&gt;[http://d-nb.info/gnd/118579363/_Record_#118579363]_//_Gemeinsame_Normdatei&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_2012—2016.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q27302]][[d:Track:Q36578]]&lt;/div&gt;-4] Record #118579363 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
d:Track:Q27302 d:Track:Q36578

[1]

[3]

[4]

p p u Voditelji Mehike
Prvi mehiški imperij	Agustin I.
Po osamosvojitvi	Victoria Guerrero J. M. Bocanegra Vélez Bustamante Múzquiz Gómez Pedraza Gómez Farías López de Santa Anna Gómez Farías López de Santa Anna Gómez Farías López de Santa Anna Gómez Farías López de Santa Anna Barragán Corro Bustamante López de Santa Anna Bravo Bustamante F. J. Echeverría Bravo López de Santa Anna Bravo Canalizo López de Santa Anna Herrera Canalizo Herrera Valencia Paredes Salas Gómez Farías López de Santa Anna Anaya López de Santa Anna Pena y Pena Anaya Pena y Pena Arista Ceballos Lombardini López de Santa Anna Carrera Díaz de la Vega Álvarez Comonfort Juárez
Reformna vojna (Konzervativci)	Zuloaga Pezuela Salas Zuloaga Miramón Pavón Miramón Zuloaga
Regentstvo	Almonte Salas Antonio de Labastida y Dávalos
Drugi mehiški imperij	Maksimilijan I.
Po reformi	Juárez Lerdo de Tejada José María Iglesias Díaz Méndez Díaz González Díaz
Mehiška revolucija	León de la Barra Madero Lascuráin Huerta Carvajal Gutiérrez González Garza Lagos Cházaro Carranza
Po revoluciji	de la Huerta Obregón Elías Calles Portes Gil Ortiz Rubio Luján Rodríguez Cárdenas Ávila Camacho Alemán Ruiz Cortines López Mateos Díaz Ordaz Echeverría López Portillo de la Madrid Salinas Zedillo Fox Calderón Nieto

Normativna kontrola
Splošno	ISNI 1 VIAF 1 CONOR (Slovenija) 1 WorldCat (via VIAF)
Narodne knjižnice	Čile Španija Francija (data) Katalonija Nemčija Italija Izrael ZDA Latvija Japonska Češka republika Avstralija Grčija Hrvaška Nizozemska Poljska Švedska Vatikan
Inštituti za umetnostno raziskovanje	Artist Names (Getty)
Biografski slovarji	Nemčija
Znanstvene podatkovne baze	International Plant Names Index CiNii (Japonska)
Drugo	Faceted Application of Subject Terminology RISM (Francija) 1 RERO (Švica) 1 SUDOC (Francija) 1 Trove (Avstralija) 1