Lorenzo da Ponte
Lorenzo da Ponte | |
---|---|
Rojstvo | Lorenzo Da Ponte 10. marec 1749[1][2][…] Ceneda[d], Vittorio Veneto, Italija[4][5] |
Smrt | 17. avgust 1838[1][2][…] (89 let) New York, ZDA[4][5][…] |
Državljanstvo | Beneška republika |
Poklic | libretist, prevajalec, dramatik, skladatelj, pesnik, pisatelj, glasbeni pisec |
Lorenzo da Ponte (s prvotnim imenom Emanuele Conegliano), italijanski libretist in pesnik, * 10. marec 1749, Benetke, † 17. avgust 1838, New York, ZDA.
Življenje
[uredi | uredi kodo]Pri petnajstih letih je vsa družina prestopila iz židovske vere v katoliško. Po takratnem običaju je moral prevzeti ime krstnega botra, to je bil škof Lorenza da Ponta iz Cenede. Pri dvaindvajsetih letih je postal profesor dialektike v Benetkah, a je moral zaradi političnega delovanja in razuzdanega življenja zapustiti to mesto in zbežati v tujino. Med leti 1779 in 1781 je živel v Gorici. Po burnem življenju je prišel na Dunaj, kjer je bil na priporočilo Antonia Salierija imenovan pri italijanski operi za gledališkega pesnika. Po smrti cesarja Leopold II. se je da Ponte preselil v London, kjer je osnoval italijansko knjigarno. Zašel je v dolgove, zato je leta 1804 pobegnil v New York, kjer se je preživljal s poučevanjem jezikov. Tam je leta 1807 napisal svoje spomine.
Delo
[uredi | uredi kodo]Najznamenitejša so besedila za opere Don Juan, Figarova svatba in Così fan tutte, ki jih je uglasbil Mozart. Nekaj njegovih besedil pa je uglasbil tudi Salieri.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 Scarabello G. Dizionario Biografico degli Italiani — 1986. — Vol. 32.
- ↑ 2,0 2,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
- ↑ 3,0 3,1 Encyclopædia Britannica
- ↑ 4,0 4,1 Record #118678841 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
- ↑ 5,0 5,1 Dr. Constant v. Wurzbach Da Ponte, Lorenz // Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich: enthaltend die Lebensskizzen der denkwürdigen Personen, welche seit 1750 in den österreichischen Kronländern geboren wurden oder darin gelebt und gewirkt haben — Wien: 1856. — Vol. 3. — S. 162.
- ↑ Archivio Storico Ricordi — 1808.