Ovulacija

Ovulacija (lat. ovulatio) je proces sproščanja zrelega jajčeca (jajčne celice) iz počenega folikla in sledeča izločitev skozi predrto steno ženskega jajčnika.^[1][2][3] Navadno se ovulacija odvije v sredini obdobja med dvema menstruacijama (na štirinajsti dan^[4][3]).^[1]

V povprečju ovulacija poteče 14,6 dni po začetku menstruacijskega ciklusa, točen čas dogodka pa je močno odvisen od posameznice. Pri 95 odstotkih žensk se ovulacija odvije v obdobju med 8,2 in 20,5 dni po začetku menstrualnega cikla.^[5] Dnevi v bližini ovulacije veljajo za najbolj plodne dni.^[6][7]

Ovulacija je ena izmed glavnih faz menstruacijskega ciklusa, ki sledi folikularni fazi.^[8][3] V folikularni fazi poteče razvoj različnih tipov foliklov; primarni folikli se pretvorijo v sekundarne folikle, nakar se ti spremenijo v terciarne ali Graafove folikle. Med zoritvijo jajčnikovih foliklov se pod vplivom adenohipofiznega folikle stimulirajočega hormona (FSH ali filotropina) debeli folikularni epitel (foliklova teka ali theca folliculi^[9]). Za Graafov folikel je značilna s tekočino napolnjena notranjost (lat. liquor follicularis), ki vsebuje veliko hialuronske kisline (hialurona) in proteoglikanov, njegov zunanji ovoj pa je večplasten in sestoji iz granuloznih celic (celice granuloze^[10]). Na predelu, imenovanem cumulus oophorus, se med številnimi granuloznimi celicami (v tem primeru imenovanimi žarkasta krona ali corona radiata) nahaja oocita (še nezrela jajčna celica), ki je obdana z glikoproteinsko pelucido (lat. zona pelucida). Celice žarkaste krone preko različnih povezav zoreči oociti dovajajo potrebna hranila.^[11][3]

Ob končani zoritvi Graafovega folikla se ta premakne do jajčnikove ovojnice, nakar pride do ovulacije (sprostitve iz folikla in nato počenega jajčnika^[1][2]), ki jo vzpodbudi pritisk tekočine znotraj folikla in delovanje encimov.^[11] Na pojav ovulacije vpliva tudi hipofizni luteinizirajoči hormon (LH ali lutropin).^[12][13] Jajčno celico in nekaj obkrožajočih folikularnih celic tok tekočine, ki izteka iz počenega folikla, odnese v jajcevod, kjer se jajčece ujame na tanke resaste izrastke, fimbrije jajcevoda. Sesalna sila nato jajčno celico prenese do ampule jajcevoda (lat. ampulla tubae uterinae^[14]), kjer se lahko ob prisotnosti spermijev odvije oploditev. Če do oploditve ne pride v približno dvanajstih urah, jajčece propade in se iz telesa odstrani med menstruacijo.^[11][15][16]

Poleg normalne ovulacije je mogoče umetno (denimo s pomočjo zdravil) sprožiti izredno ovulacijo, ki se imenuje provocirana ovulacija (lat. ovulatio provocata).^[1] Navadno vsak mesec v jajčniku dozori le en folikel^[15], možna pa je tudi še ena izredna ovulacija, tako imenovana paraciklična (zunajciklična) ovulacija (lat. ovulatio paracyclica), ki se odvije v istem menstrualnem ciklu kot redna ovulacija.^[1]

• menstruacijski ciklus
• oogeneza