Jata galaksij
Jata galaksij (ali galaktična jata) je gravitacijsko vezana združba, v kateri je več deset pa do več sto galaksij.[1] Med galaksijami v jati se nahaja jatni plin sestavljen iz plazme, ki seva v rentgenskem delu spektra.
Omembe vredne jate so večinoma v bližnjem Vesolju, kot Jata v Devici, Jata v Peči, Jata v Herkulu in Jata v Berenkinih kodrih. Izjemno velika združba galaksij je Veliki Atraktor, v katerem prevladuje Jata v Kotomeru, in je dovolj masivna, da vpliva na krajevno širjenje Vesolja. Najmasivnejši jati v zgodnjem Vesolju sta SPT-CL J0546-5345 in SPT-CL J2106-5844.
Skupine in jate se lahko naprej združujejo v nadjate.
Osnovne značilnosti
[uredi | uredi kodo]- Vsebujejo od 50 do 1000 galaksij, vroč plin, ki seva rentgensko svetlobo, in veliko temne snovi.
- Imajo mase od 1014 do 1015 sončevih mas.
- Njihovi premeri so običajno od 2 do 10 megaparsekov.
Sestava
[uredi | uredi kodo]| ime komponente | delež mase | opis |
|---|---|---|
| galaksije | 1 % | V vidni svetlobi so vidne le-te. |
| medgalaktični plin jatna snov |
9 % | Plazma med galaksijami, ki seva rentgensko svetlobo. |
| temna snov | 90 % | Najmasivnejša sestavina; zaznavna samo zaradi svoje gravitacije. |
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Hubble Pinpoints Furthest Protocluster of Galaxies Ever Seen«. ESA/Hubble Press Release (v angleščini). Pridobljeno 13. januarja 2012.
