Josiah Willard Gibbs
| Josiah Willard Gibbs | |
|---|---|
 Josiah Willard Gibbs | |
| Rojstvo | Josiah Willard Gibbs 11. februar 1839[1][2][…] New Haven[d][4] |
| Smrt | 28. april 1903[1][2][…] (64 let) New Haven[d][4] |
| Bivališče |  ZDA |
| Narodnost |  ameriška |
| Področja | fizika, kemija, matematika |
| Ustanove | Univerza Yale |
| Alma mater | Univerza Yale |
| Mentor doktorske disertacije | Hubert Anson Newton |
| Doktorski študenti | Edwin Bidwell Wilson Irving Fisher Henry Andrews Bumstead Lynde Phelps Wheeler Lee De Forest |
| Poznan po | statistična mehanika statistična skupina Gibbsova entropija fazni prostor Gibbsova funkcija fazno pravilo Gibbsov paradoks vektorski račun vektorski produkt Gibbsov pojav Gibbs-Helmholtzeva enačba Gibbs-Duhemova enačba Gibbsov algoritem Gibbsova mera Gibbsovo stanje Gibbs-Thomsonov pojav Gibbsova izoterma Gibbs-Donnanovo ravnovesje Gibbsova lema |
| Vplivi | Rudolf Clausius, Hermann Günther Grassmann, James Clerk Maxwell, Ludwig Edward Boltzmann |
| Pomembne nagrade | Rumfordova nagrada (1880) Copleyjeva medalja (1901) |
| Podpis |  |
Josiah Willard Gibbs, ameriški fizik, matematik in kemik, * 11. februar 1839, New Haven, Connecticut, ZDA, † 28. april 1903, prav tam.
Življenje in delo
[uredi | uredi kodo]Gibbs je študiral na univerzah Yale, v Parizu, Berlinu in Heidelbergu. Bil je profesor matematične fizike na Univerzi Yale od leta 1871 do svoje smrti. Bil je bil prvi Američan, ki je prejel doktorat iz tehnike na Univerzi Yale. Kot sotvorec vektorske analize je bil dejaven tudi v matematiki.
Njegova zbirka člankov O ravnovesju heterogenih snovi (1876 - 1878) je postavila temelje fizikalni kemiji. V teh člankih je uporabil termodinamiko pri razlagi fizikalnokemičnih pojavov. Pojasnil je povezavo med izoliranimi in nepojasnjenimi pojavi. Opisal je tudi fazni prehod. Njegovi članki o termodinamiki so bili objavljeni v Poročilih Akademije Connecticuta. Njegovo delo o uporabi termodinamike je pomagalo, da je fizikalna kemija postala stroga deduktivna znanstvena veda. Zaradi zahtevnih matematičnih prijemov in neznane revije znanstveniki ZDA niso prepoznali vrednosti njegovega dela. Zbirko člankov O ravnovesju heterogenih snovi so leta 1891 prevedli v nemščino in leta 1899 v francoščino. Njegove izreke so uporabili in razvili v Evropi še preden so njihovo vrednost spoznali ameriški kemiki.
Pomembno je tudi njegovo delo na področju statistične mehanike, ko se je ukvarjal z značilnostmi velike skupine delcev, kot so atomi in molekule. Čeprav je izpeljal svoje zamisli iz klasične fizike, so ideje uporabne tudi v kvantni mehaniki. Pisal je tudi o mehanskem vplivu toplote, vektorski analizi in elektromagnetni teoriji svetlobe. Po njegovi smrti sta izšli še deli Znanstveni članki leta 1906 in Zbrana dela leta 1928.
Priznanja
[uredi | uredi kodo]Nagrade
[uredi | uredi kodo]Za svoje znanstvene dosežke na področju naravoslovja je Gibbs leta 1901 prejel Copleyjevo medaljo Kraljeve družbe (Royal Society) iz Londona.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
- ↑ 2,0 2,1 MacTutor History of Mathematics archive — 1994.
- ↑ 3,0 3,1 J.G. Crowther Encyclopædia Britannica
- ↑ 4,0 4,1 Гиббс Джозайя Уиллард // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
 | Ta članek o matematiku je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Biografski slovarji | |
| Znanstvene podatkovne baze | |
| Drugo | |
